Prihaja Koroška poje 2013

| 08.03.2013, 08:13 Matjaž Merljak

V nedeljo, 10. marca 2013, bo v Domu glasbe v Celovcu potekala pevska revija Koroška poje 2013. Letošnja prireditev bo v znamenju 60-letnice ustanovitve Krščanske kulturne zveze (KKZ).

Nastopili bodo: Združeni koroški tamburaši: Hodiše/Škofiče, Tamika, Šentjanž, Loče, Zahomec; MePZ Danica, Šentprimož; MeMZ ZG in ZRG za Slovence, Celovec; Vokalna skupina Lipa, Velikovec; Oktet Suha; MoPZ Vinko Poljanec, Škocjan; Iz mjuzikla „Ves svet je oder“; APZ Mohorjan, Prevalje, SLO; Mateja Potočnik, Klemen Gorenšek; MePZ Mirko Špacapan, Podgora, IT; Gregor Einspieler; Tonč Feinig & Stefan Thaler.

Ko letošnjo pomladansko zborovsko revijo Koroška poje proslavljamo v znamenju 60-letnice KKZ, je seveda upravičeno, da posežemo nazaj na začetek organiziranega kulturnega delovanja med koroškimi Slovenci. Prva krajevna prosvetna društva so nastajala na začetku 20. stoletja, vsa z nazivom „Katoliško slovensko izobraževalno društvo“. Dvanajst takrat že delovnih društev se je takoj včlanilo v Slovensko krščansko socialno zvezo za Koroško, ki jo je leta 1907 ustanovil celovški stolni kaplan dr. Lambert Ehrlich iz Žabnic. Do leta 1914 je število društev naraslo na točno petdeset! Tudi ko se je leta 1934 Zveza vsled spremenjenih političnih razmer preimenovala v Slovensko prosvetno zvezo, se na njenih idejnih osnovah nič ni spremenilo. Daljnosežne spremembe pa so sledile po drugi svetovni vojni, saj je bila SPZ kot pravna naslednica predvojne organizacije včlanjena v politični tabor, ki ga je podpiral le del koroških Slovencev. Kmalu po ustanovitvi Narodnega sveta koroških Slovencev je začel delovati v njegovem okviru kulturni odsek, ki ga je vodil mladi profesor učiteljišča dr. Valentin Inzko. Nenazadnje na njegovo pobudo je bila leta 1953 ustanovljena Krščanska kulturna zveza.

Seveda so bile možnosti delovanja na začetku zelo skromne, saj je manjkalo sodelavcev in sredstev. Zelo aktivna pa je bila od vsega začetka mladina: od osemnajstih ob ustanovitvi včlanjenih skupin je bilo enajst farnih mladin. Finančno pa se je organizacija šele opomogla, ko je začela dobivati na začetku sedemdesetih let podporo iz Jugoslavije, danes iz Slovenije, in pozneje tudi od Urada zveznega kanclerja. Kaj je napravila in seveda še naprej dela KKZ z razpoložljivimi sredstvi, ki jih je žal vedno manj, je vsekakor impozantno. Poleg narodopisja, ki se je osamosvojilo v Inštitutu Urban Jarnik, bogatega in razvejanega dela za in z mladino, predvsem mladinskim gledališčem, servisno službo v pomoč krajevnim društvom, pa vrsto drugih dejavnosti, je v zadnjem času izredno važna kampanja Slovenščina v družini, že od nekdaj pa je glasbeno področje eno od težišč v delovnem programu Krščanske kulturne zveze.

Revija Koroška poje je vsako pomlad gotovo najbolj odmevni projekt, je pa le ena od cele vrste pobud na glasbenem področju. Srečanja mladinskih zborov so za najmlajše pevce velik dogodek, Glasbena delavnica v Tinjah je poleg Glasbene šole važen izobraževalni impulz, edicija zgoščenk omogoča dostop do domače ustvarjalnosti. Dolga pa je vrsta zbranih del naših skladateljev, omenimo le Antona Nageleta, Edija Oražeta, Jožeta Ropitza, Pavleta Kernjaka, Milko Hartman, Franceta Cigana, Silva Miheliča, Lenčko Kupper, Janeza Petjaka ali Engelberta Logarja, ki je v osmih knjigah serije Vsaka vas ima svoj glas zbral pesmi iz Podjune. K temu pride še ponatis Ciganove povojne zbirke Slovenske narodne pesmi in kot najnovejši projekt Rožanska ljudska pesem v treh knjigah. Zelo koristen je tudi notni arhiv KKZ, ki je medtem narasel na več kot 20.000 enot in se ga zborovodje redno poslužujejo.

Ko letos obhajamo 60-letnico naše kulturne organizacije, bomo nudili obiskovalcem izvrstne dosežke znanih pevskih in glasbenih skupin, hočemo pa tudi pokazati, kaj se ustvarja v našem času, torej bomo pogledali in poslušali v preteklost in se z radovednostjo seznanili z novim.