Rafko Valenčič: To so trenutki, ko glas zadrhti

Slovenija | 13.03.2013, 23:59 Tanja Dominko

Na dan izvolitve papeža Frančiška I. smo v našem studiu gostili teologa prof. Rafka Valenčiča. Tudi zanj so bili trenutki, ko smo čakali na ime novega papeža, 265. Petrovega naslednika, nekaj izjemnega.

„To so trenutki, ki so za človeka, naj bo mlad ali star, nepozabni. Ko glas zadrhti, ker zadrhti njegovo bitje, vse, kar čuti, dela, hoče, za kar se trudi. To so trenutki v našem življenju, ki ostanejo nepozabni.“ Ko je kardinal Jean Lauis Tauran oznanil ime izvoljenega kardinala, tudi Rafko Valenčič ni mogel skriti presenečenja, saj se 76. letni kardinal Jorge Maria Bergoglio doslej ni omenjal med možnimi izbranci za novega papeža. Profesor Valenčič je bil prav tako navdušen nad dejstvom, da je papež prosil ljudstvo, naj moli zanj. „Mislim, da je to ena izmed resnic, ki je najbolj globoka. Ni samo papež, ki nas blagoslavlja in za nas moli, ampak smo tudi mi tisti, ki njega blagoslavljamo in zanj molimo. To je nekaj najlepšega.“ Ob tem je poudaril, da je tako blagoslavljanje pomembno v vsakdanjem življenju. „Če znamo tako blagoslavljati drug drugega, je to tisto, kar nas združuje, saj nas Bog združuje.“ Klic k bratstvu, ki ga je izrekel papež Frančišek I., je prav tako zelo pomemben.

Dodatno presenečenje pomeni izvolitev argentinskega kardinala Bergoglia tudi zato, ker ne sodi med mlajše kardinale, čeprav so mnogi namigovali, da bo naslednik papeža Benedikta mlajši. „Kaj se je dogajalo v Sikstinski kapeli, si lahko predstavljamo. Ni bil noben boj, ampak so morda nekateri, ki so videli, da bi bili sami kandidati, predlagali, naj bo raje kdo drug. Če gledamo življenje novega papeža, je bilo zelo razgibano, najprej je študiral kemijo, nato odšel v semenišče, v Družbo Jezusovo, pri 33-ih letih je bil šele posvečen v duhovnika. Potem je postal magister novincev, nato profesor za filozofijo in teologijo, končal doktorat, postal rektor katoliške univerze v Buenos Airesu. Bil je močno povezan z Rimom v različnih kongregacijah. Vse to mu je dalo vpogled v stanje in potrebe Cerkve novega časa.“

Rafka Valenčiča podoba in nastop papeža Frančiška I. spominjata na Janeza Pavla I., „ki je bil tudi tako dobrohoten, tudi ne več tako mlad, pa je s svojimi katehezami vnesel v cerkev veliko domačnosti“. Za nas kristjane je gotovo neko znamenje, ki ga je treba znati brati in razumeti, poudarja prof. Valenčič. „Sveti duh dela po nas in tudi mimo nas.“