Dr. Pleskovič: Slovenija ne stoji slabo, a reforme se morajo nadaljevati

Politika | 07.03.2013, 16:18 Tanja Dominko

V oddaji Pogovor o smo gostili dr. Borisa Pleskoviča, odličnega poznavalca ekonomske stroke, ki je bil več kot 30 let zaposlen v Svetovni banki, ob osamosvajanju Slovenije se je za kratek čas vrnil v domovino in bil glavni ekonomski svetovalec predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta, nato pa je spet odpotoval nazaj v ZDA. Kot gostujoči profesor pogosto predava na uglednih univerzah v ZDA, Evropi in na Kitajskem. Danes spet živi v Sloveniji in je predsednik Svetovnega slovenskega kongresa, opravlja tudi nekatere druge funkcije, a vse brezplačno, saj si to, kot pravi, lahko privošči. Ekonomska žilica mu ne da miru, zato zavzeto spremlja dogajanje v vodstvu države in občasno tudi sodeluje oziroma pomaga pri sprejemanju kakšnih odločitev.

Potem ko je dr. Pleskovič na začetku samostojne poti naše države pripotoval v Ljubljano, ga je napredek navdušil, od razvoja je pričakoval veliko. Ponosen je, ker jim je takrat uspelo sprejeti veliko reform, sam pravi temu skoraj čudež, v dveh letih so uspeli doseči dvoodstotno rast, presežek v proračunu v višini 2,4 odstotka, poleg tega so imeli minimalno zadolženost. Izhodišče je bilo odlično, a reformni naboj je po vstopu v Evropsko unijo zaspal. „Reforma trga dela v prejšnjih letih ni bila narejena, tako da je preveč toga zakonodaja, zato tudi domača in tuja podjetja niso toliko zaposlovala, kot bi morala, pokojninski sistem je bil na robu bankrota do pred kratkim. Pojavil se je še en velik problem, da so državna podjetja zelo slabo poslovala.“ To je opazil tudi nekdanji sodelavec dr. Pleskoviča, ki je v sklopu misije Mednarodnega denarnega sklada Slovenijo obiskal pred kratkim. Pleskovič je navedbe predstavnika sklada strnil v stavek: „Slovenija kot bi zaspala. Podjetja tako delujejo kot prej, banke so spet na robu bankrota, za milijardne dolgove je krivih sedem največjih državnih podjetij. Praktično niste prevzeli ugodnosti Evropske unije, da je kapitalski trg enoten, niste dobili dovolj tujih investicij, multinacionalke že bežijo ali pa še bodo.“

Da je tujih investicij v Slovenijo malo, je po besedah Pleskoviča krivih več dejavnikov: „Previsoki davki, nefleksibilen trg dela, obsežna birokracija, razširjena korupcija, poleg tega pa tudi sovražen odnos do tujih naložb“. To ovira tudi konkurenco v državi.

Dr. Boris Pleskovič je bil kritičen tudi do slovenskih bank, tri so zadolžene skupno za približno šest oziroma sedem milijard, je dejal. Nekoč je pobaral guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca, zakaj ni centralna banka več naredila glede tajkunskih kreditov. „Rekel mi je, da te pravice nima, ker je lastnik Ljubljanske banke država. Ko vprašaš finančnega ministra, ti odgovori, da je NLB delniška družba. Ampak če si ti lastnik, lahko ukrepaš, lahko zamenjaš nadzorni svet, predsednika uprave. Namesto tega pa prihaja do izgovorov, kdo naj kaj naredi, narejenega pa ni nič. Če bi centralne banke v Evropi dobro delale, ne bi potrebovali nove evropske direktive, ki daje večja pooblastila Evropski centralni banki na področju nadzora in regulacije bank.“ Pleskovič je pri tem omenil še en primer. ZDA in Kanada imata glede bančništva podobno zakonodajo. Kanada težav ni imela, kriza jih ni prizadela, ker so vzeli nadzor resno, držali so se zakonov in ukrepali. Pri ZDA pa je slika drugačna. Kaj pa Slovenija? „NLB bi denimo spet rada dokapitalizacijo v višini 400 milijonov evrov, kar pomeni, da imajo vsak dan izgube v višini najmanj milijona evrov. „Dvajset let so imeli časa, da bi nekaj naredili, pa niso ukrepali niti v tej smeri, da bi približno 10 – 15 odstotkov delavcev odpustili.“ Druge banke v svetu, ki so se znašle pred podobno težavo, so se odločile za ta korak v sorazmerno kratkem času.

Delo Janševe vlade je dr. Boris Pleskovič pohvalil, ker je pripravila pokojninsko reformo, reformo trga dela in začela sanacijo bank. Slednja ima podporo in zeleno luč od „Evropske centralne banke, Mednarodnega denarnega sklada in OECD. Dali so sicer pripombe, ki pa so konstruktivne. Potem je ta vlada (za neizvršne direktorje Družbe za upravljanje terjatev bank, op.p.) nastavila tri prvorazredne mednarodne strokovnjake, ki prihajajo iz Švedske in imajo izkušnje s sanacijo bank." Kot primer države, ki je sanacijo bank predolgo pripravljala in se je sprva celo izogibala, je navedel Japonsko. „Niso bili pripravljeni problema rešiti na hitro, v dveh, treh letih, ampak so mečkali, so pričakovali, da se bodo bankirji že sami sebe sanirali. Japonska je zato deset let stagnirala, kar jih je drago stalo.“ Tudi Madžarska je primer slabe prakse. „Madžarska je prav tako vsake dve, tri leta od začetka tranzicije dokapitalizirala svoje banke, menedžerjev v banki niso menjali. Za dokapitalizacijo so zapravili tri, štiri milijarde. Navsezadnje so se politiki razjezili in banke prodali tujcem.“

Dr. Pleskovič je v oddaji Pogovor o ponudil še eno temo za razmišljanje. Kako so lahko številna gradbena podjetja, ki so gradila slovenske avtoceste, propadla? „Kako je mogoče, da so SCT, Primorje in vsa ta podjetja propadla, če so bile avtoceste preplačane za nekaj milijard, poleg tega so podjetja dobila posojila v višini 700 ali 800 milijonov, ki jih niso vrnila? Kje je danes ta denar?“ Za luksuzne dobrine ga je preveč, zato je Pleskovič prepričan, da se nahaja na računih v Lichtensteinu, na Cipru ali v kateri drugi davčni oazi. Kam je šel denar, se da raziskati, le voljo je treba imeti za to. Ob tem je navedel primer Berlusconija, ki je uvedel davčno amnestijo za vse tiste, ki bodo denar iz oaz vrnili v državo. V nasprotnem primeru jim je zagrozil z zaporom. „V štirinajstih dneh je v državo prišlo več deset milijard evrov.“

Dr. Pleskovič je kljub vsemu optimist glede možnosti, ki jih ima Slovenija za boljši jutri. „Slovenija nasploh ne stoji tako slabo. Imamo 60 odstotno zadolženost, Japonska in ZDA okoli 100, Italija še več. Je pa res, da je treba do konca izpeljati reforme in tudi zagnati slabo banko, čakati ne smemo, ker čas ni zastonj.“ Hkrati pa je dr. Pleskovič priznal, da taka politična kriza, kot smo ji priča sedaj, ko ta vlada v nastajanju ne najde niti dobrega kandidata za finančnega ministra, za Slovenijo ni dobra.