Post ob kruhu in vodi
KOLOKVIJ: Post
| 16.02.2013, 08:52
Študentska oddaja „Kolokvij“ je na pepelnični večer prinesla razmišljanje o postnem času. Tri sodelavke „Mladi.net“ Jerneja, Mateja in Maja so povedale, kako gledajo na post, kaj jim pomeni in na kakšen način se postijo. Spoznali smo še nekaj postih akcij, v "DRG večeru" prisluhnili postni glasbi, Lectio Divina pa je prinesel meditacijo na temo „kesanje“.
Jerneja: „Postni čas jemljem kot nekakšno brco, saj začnem intenzivno razmišljati o sebi, o tem, kakšna sem, katere so moje vrline in katere slabosti. Potem se potrudim marsikaj izboljšati, potrudim se za odnose z bližnjimi, si vzamem več časa zase, za molitev in za Boga. Sicer je naporen čas, ker se marsičemu tudi odpovedujem, a ko pride velika noč, je veselje toliko večje, saj sem za marsikaj bogatejša ...“
Maja: „Dobro je postni čas načrtovati, si zadati cilje že takoj na začetku, sicer se lahko zgodi, da teh 40 dni kar zleti mimo, ti se pa še vedno odločaš, kaj boš. Pametno si je zastaviti realne cilje, ne preveč ambiciozne, da ti na koncu uspe, da uspeš narediti nekaj, kar ti koristi, da osebno rasteš ...“
Jerneja: „Morda je na začetku postni čas res malce zamorjen, saj ko brskaš po sebi, pridejo trenutki, ko odkriješ stvari, za katere si prej nisi vzel časa, potem pa recimo v molitvi spoznaš, da že vse leto delaš nekaj narobe. A ko te stvari predeluješ, razmišljaš o njih in jih začneš popravljati, postajaš boljši človek in lažje živiš ...“
Mateja: „Pomembno je, da se ob padcih ne ustavimo, ampak da smo vztrajni in vedno znova poskušamo. Ob postnih dejanjih pa je treba tudi paziti pri namenih, saj se ob tem, da delamo dobro, hitro začnejo prepletati pozitivni in negativni razlogi – npr. da delam dobro zaradi svojega boljšega počutja, da koristno preživim čas ali da pač opravim neko zaobljubo ...“
Maja: „Zelo pomembno je, da pridemo tudi do ugotovitve, da so kakšne stvari v življenju pač težke ali celo pretežke. Da nam enostavno ne gre. Ponavadi vedno iščemo razloge zunaj nas, krivi so drugi, pomembno pa je spoznanje in priznanje, da smo omejeni, vendar nam je v Bogu marsikaj mogoče. Že ta ugotovitev je velik korak ...“
Mateja: „Sprava z Bogom je tudi eno ključnih dejanj v postnem času, saj ob tem vidim, da sem kljub temu, da mi ni uspelo, v Božjih očeh še vedno dragocena in ljubljena. Vedno mi da novo možnost, zato si jo moram dati tudi sama ...“
Prisluhnite oddaji in svoja mnenja, predloge in pripombe pošljite na kolokvij@ognjisce.si.