Izzivi ohranitve mokrišč

| 02.02.2013, 09:00

Današnji 2. februar je svetovni dan mokrišč. Mednarodna konvencija o mokriščih, h kateri je pristopila tudi Slovenija, je pravzaprav mednarodni sporazum, katerega izziv je uspešno mednarodno sodelovanje za zagotovitev ohranjanja mokrišč, vseh njihovih funkcij in biotske raznovrstnosti, ki jo pomenijo.

Mokrišča ohranjajo vodne vire, je osrednje geslo letošnjega dne, ki se odvija v Letu voda. Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje ob tem posebej poudarjajo pomembnost mokrišč, saj ta "opravljajo ključno nalogo za življenje človeka in narave. Pomembna so v procesu kroženja vode v naravi in opravljajo vitalne funkcije, npr. prečiščevanje vode, napajanje vodonosnikov, so obramba pred poplavami, izvajajo zadrževanje usedlin in hranilnih snovi, varujejo pred erozijo in prispevajo k utrditevi obal. So vir pitne vode in hrane, dajejo osnovo za kmetijsko pridelavo in živinorejo, omogočajo rekreacijske dejavnosti ter so družbenega in kulturnega pomena. Poleg tega pa ohranjajo visoko biotska raznovrstnost in dajejo življenjski prostor mnogim ogroženim živim bitjem. Tudi v Sloveniji mokrišča še vedno izgubljamo, čeprav se zavedamo njihovega pomena, pa velikokrat prevladajo kratkoročni razvojni interesi. A če hočemo doseči dolgoročne razvojne cilje, moramo ohranjati zdrave in funkcionalne ekosisteme, pri tem pa je ključno sodelovanje in skupno delo vseh dejavnikov, od lokalnega prebivalstva do vladnih ustanov, raziskovalnih in izobraževalnih ustanov, gospodarskega sektorja ter naravovarstvenih in okoljevarstvenih ustanov," so še zapisali na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje.

Slovenija je bogata z vodnimi viri in mokrišči. Ker so na mednarodni seznam varovanih mokrišč trenutno uvrščena le tri - Sečoveljske soline, Škocjanske jame in Cerkniško jezero z okolico, so živa prizadevanja da bi se na njem znašla tudi Ljubljansko barje, poplavna ravnica Mure in Drave, Krakovski gozd in mokrišča ob spodnji Savi, Bohinjsko jezero z zaledjem, kraško porečje Ljubljanice, čezsoški prodi in Vrulje.

Ljudje se pomena mokrišč premalo zavedamo in jih slabo poznamo, pravi Maša Bratina s Krajinskega parka Ljubljansko barje. Zato si prav za to prizadevajo: "Nekatere dele (Ljubljanskega barja) mogoče poznamo, ampak tega celostnega vidika pa nimamo. In to je tisto, kar želimo doseči. Da bi celostni vidik imeli pred sabo in bi v tem smislu potem tudi to območje sprejemali in ga vsi skupaj varovali!"

Maša Bratina s Krajinskega parka Ljubljansko barje še dodaja, de je nujno spoštovati in ohranjati biotsko pestrost, ki jo mokrotni travniki LJ Barja omogočajo.