Benedikt XVI. - papež, ki se je zavzemal za ljubezen v resnici

Cerkev na Slovenskem | 19.02.2013, 14:53

V teh dneh imamo priložnost spoznavati nauk in delovanje bogatih osem let papeževanja Benedikta XVI. Vse od začetka svojega pontifikata se je zavzemal za ljubezen v resnici. Njegovo pričevanje je namreč temeljilo na evangeljski resnici. To potrjuje tudi njegovo škofovsko geslo: Sodelavci resnice.

„Koliko različnih naukov smo spoznali v zadnjih desetletjih, koliko ideoloških tokov, koliko različnih misli“, je dejal kardinal Joseph Ratzinger pred začetkom konklava 18. aprila 2005, ko je bil še dekan kardinalskega zbora. Kristjani pa imamo po njegovih besedah drugačno merilo, ki nam ga je podaril Božji Sin, da bi znali razločevati med resničnim in lažnim, med zavajanjem in resnico. Čeprav takrat še ni bil papež, pa je kardinal Ratzginger z govorom o diktaturi relativizma nakazal osrednje izzive za Cerkev v prihodnosti.

Kaj, ali bolje, kdo pa je resnica za Benedikta XVI.?

„Resnice prav gotovo ne posedujemo mi, ampak resnica poseduje nas. Kristus, ki je resnica, nas je prijel za roko. Na poti našega vnetega raziskovanja resnice, se zavedamo, da nas trdno drži njegova roka. Ker vemo, da nas podpira Kristusova roka, smo svobodni in varni“, je dejal 21. decembra lani.

Resnica je torej po papeževih besedah poosebljena v Jezusu Kristusu. Srečanje z njim pa je, kot je zapisal v okrožnici Bog je ljubezen, temelj krščanstva. Bolj kot je pristno to srečanje, bolj smo poklicani sprejeti tudi žrtve in preganjanja: „Kdor je soudeležen pri Kristusovem poslanstvu, se nujno sreča tudi s stiskami, nasprotovanji in trpljenjem, ker se spopade z odporom in močjo tega sveta.“

Resnice pa ne moremo ločiti od ljubezni, nam neutrudno ponavlja papež. Ljubezen brez resnice zapade v čustvenost. Postane prazna lupina, ki jo lahko samovoljno napolnimo, je papež zapisal v okrožnici Ljubezen v resnici. Po njegovih besedah je za družbo usodno, če prevladuje kultura brez resnice. Vera pa je luč, ki nam razsvetljuje pot do resnice:

„Miselnosti, da lahko resnico zamenjamo s konsenzom, ki je krhek in je mogoče z njim manipulirati, krščanska vera ponudi verodostojen prispevek tudi na etično filozofskem področju. Sicer ne daje odgovorov na konkretne probleme kot je na primer bioetično raziskovanje, ampak predlaga trdne moralne poglede, v okviru katerih lahko človeški razum najde dobre rešitve“, je dejal papež leta 2010, ko je sprejel člane Kongregacije za nauk vere.