Boris Pahor
Nimajo ideje o skupni usodi
Matjaž Merljak
Na portalu Slomedia.it so objavili izjavo tržaškega pisatelja Boris Pahorja, dobitnika letošnje Tischlerjeve nagrade, o nameravani ukinitvi ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu ter prenosu Urada pod novo samostojno ministrstvo za kulturo. To bi po njegovem pomenilo, da Slovenija jemlje rojake, ki živijo izven državnih meja, na zelo površen način in da si v bistvu pričakuje, da se bodo sami reševali. Izjavo objavljamo v celoti.
Povsem soglašam z vašim komentarjem. (op. ur. Ukinitev ministra za dokončen pokop Slovencev in slovenstva onstran meje). Pri odprtju sejma knjige v Ljubljani sem izjavil, da bi slovenska kultura in naši pisatelji, ki so pisali za časa Avstroogrske, se pravi obkroženi od nemškega jezika, zaslužili, da danes ne bi ukinjali ministrstva za kulturo, torej da bi moralo ministrstvo za kulturo obstajati. Mislim pa, da je politika izrabila vprašanje okrog kulturnega ministrstva, ne zaradi kulture kot take, ampak zaradi strankarskega boja. Ni rečeno, da dokler nima lastnega ministrstva, kultura trpi. Če pa gremo zato, da je kultura trpela, bo trpela tudi zdaj, če bodo ministrstvu za kulturo priključili potrebe zamejstva in Slovencev po svetu. Pomeni, da je prej šlo za igro in da gre za igro tudi zdaj. Politično igro namreč.
Tisto, za kar so Janšo kritizirali, bi morali danes popraviti: torej pustiti kulturo samo in pustiti ministrstvo za Slovence v zamejstvu in po svetu, kakršno je.
Da smo mi imeli ministrstvo, ki je skrbelo za Slovence v zamejstvu in po svetu gre zasluga našima dvema krovnima organizacijama SKGZ in SSO, ki sta moralno operirali v Ljubljani, da je prišlo do tega. Ljubljana sama ni imela zamisli, da bi posebej skrbela za Slovence v zamejstvu in po svetu. Do tega je prišlo na našo tukajšnjo pobudo. Zakaj bi se zdaj ne imelo posebne skrbi za nas, če so se v Ljubljani prepričali, da to skrb potrebujemo?
Kaj bi v tem zgodovinskem trenutku pomenila ukinitev ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu za vse Slovence, ki živijo onstran meje matične države?
Bi pomenilo, da Slovenija jemlje rojake, ki živijo izven državnih meja, na zelo površen način in da si v bistvu pričakuje, da se bodo sami reševali. Ne bi imeli več moralne podpore, ostala bi le tista finančna, ki bo kar bo, odvisno od krize in raznih gospodarskih težav. Če odmanjka moralna podpora, ki jo lahko nudi ministrstvo oz. tisti ki so zato poklicani, je kot, da bi izjavili Slovencem izven državnih meja, naj sami zase poskrbijo kot vedo in znajo, se pravi, da si država umije roke, kar je pilatovsko. Mediji v Sloveniji ne poročajo, kaj je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu naredil za nas, to pišejo le zamejski mediji.
Celotno vprašanje je prepuščeno tisti skrbi, ki je zunaj vloge, ki naj bi jo imelo glavno mesto Slovenije, to se pravi – ideje o skupni usodi. Ali imeti idejo o skupni usodi, ali ne. Oni je nimajo.
