Vzgojitelji in dijaki Dijaškega doma A. M. Slomška
Pesem v živo in iskriv opis domskega življenja
Slovenija
V Dijaški oddaji 17. januarja, smo z dijaki in vzgojitelji predstavili življenje in pestro dogajanje v Dijaškem domu Antona Martina Slomška, ki praznuje petletnico delovanja. Za glasbeno spremljavo je poskrbela dijakinja odličnega glasu in interpretacije, Ana Karneža ob kitarski spremljavi vzgojitelja.
Res se imamo dobro
Dijak Mitja Garmut: „Naš Dijaški dom je nekoliko manjši od državnih, z manjšim številom dijakov, kar zelo vpliva na bolj sproščeno vzdušje. Več se družimo, med nami so boljši prijateljski odnosi. K vsemu temu pripomorejo tudi številne dejavnosti, ki jih imamo. Veliko je športa, ki nas druži predvsem ob večerih. Imamo strunarje, kjer se učimo igranja kitare, med dejavnostmi so tudi jahanje, kreativne delavnice, poslovna nemščina, učenje tipkanja ter številni drugi krožki. Zanimiva je Moja hiša, kjer se srečujemo z duhovniki in govorimo o aktualnih dogodkih, tudi o razmerah v Cerkvi, da mladi razumemo in znamo prav osvetliti številne poglede. Teh srečanj se zelo rad udeležim.“
Pevka odličnega glasu in dekle, ki širi obzorja sožitja in sočutja
Dijakinja Ana Karneža: “V Domu se počutim zelo sprejeto, vrstniki med seboj in tudi z vzgojitelji sem zelo povezana, veliko se pogovarjamo. Vzgojiteljici Maši zaupam svoje težave in to mi veliko pomeni, ker vem, da imam oporo. Že od samega začetka sem se z vsemi odlično ujela. Rada imam naše medsebojne sproščene odnose. Nihče ni več vreden od drugega, med seboj si pomagamo. Prednost življenja v Dijaškem domu Antona Martina Slomška je, ker se lahko ves dan družim s sovrstniki. Nikoli mi ni dolgčas.“
Vzgojiteljica Maša Jert: „Že veselo načrtujemo praznovanje, ki bo letos marca, takrat bomo imeli odprtje razstave, na kateri bodo sodelovali naši dijaki. Odločili smo se za fotografsko razstavo, ki bo prikazovala življenje v Domu zadnjih pet let. Imamo tudi pet vzgojnih skupin in pokazali bomo, kateri trenutki so bili za nas v zadnjih letih najpomembnejši. Ni lahko ohraniti avtoriteto in obenem živeti lep, prijateljski odnos z mladostniki. Hitro ti zlezejo pod kožo, z njimi dihaš in poznaš težave. Tudi zjočemo se. Med nami ostaja spoštlijovos in zavedajo se, da nekater stvari moramo urediti in da smo jim vedno na voljo. Dijaški dom niso samo ocene. So pomembne a tudi osebna rast in vzgoja.“
Prednosti življenja v Domu Antona Martina Slomška so številne
Dijakinja Lucija Knafeljc „Meni je življenje v Domu v redu, ker se veliko gradi na odnosih in medsebojni povezanosti. To mi je najljubše. Ker smo ves teden od doma, potrebuješ nekoga, ki mu lahko zaupaš. Vzgojitelji v Domu so pri tem zelo pomembni. Dijakinja Zala Smodiš: „Počutimo se zelo domače, smo kot ena družina. Drug za drugega skrbimo in se imamo radi. Tudi odpuščati se naučimo, ker vendarle živimo pod skupno hišo.
Čeprav je mladostniško obdobje zelo razburkano, dialog reši vse
Vzgojitelj Gregor Rusjan: "V Dijaškem domu se že od začetka zelo dobro počutim. Imamo nekoliko več deklet, v dinamiki skupine pa se to skorajda ne pozna. Med nami veje uravnoteženo, prijetno vzdušje. Odkrito bom povedal, da je delo zelo ustvarjalno in zanimivo, a včasih tudi zahtevno in naporno. Dijaki preživijo v Domu dve tretjini dneva, vključno z nočnim počitkom in zato morajo biti odnosi med nami nekoliko drugačni, kot so odnosi dijakov s profesorji.“
