Lectio divina - Sestavine življenja

Oddaje | 16.01.2013, 12:21 Blaž Lesnik

Pred nami je novo leto in nov ciklus oddaj Lectio Divina, ki bodo tokrat nosile naslov Sestavine življenja. S pomočjo svetopisemskih besedil se bomo torej ukvarjali z življenjem in vsem, kar ga sestavlja. Razmišljanje boste slišali v sklopu oddaje Kolokvij, ki je na sporedu ob sredah ob 21h (Lectio divina bo v zadnjem delu oddaje, približno ob 22.40h).

Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil; hodil bo noter in ven in bo našel pašo. Tat prihaja samo zato, da krade, kolje in uničuje. Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju. (Jn 10, 9 - 10)

O življenju bi lahko razmišljali z različnih zornih kotov. Lahko bi se ga lotili kot biologi, ekologi, sociologi, psihologi ali filozofi na primer. Vse to bi bilo lahko kompleksno, skrivnostno, globoko in zelo zanimivo, a naš pristop bo veliko preprostejši, vsaj na videz. Naš pogled, naša misel in naša molitev se bodo ustavljali ob življenju, kot ga doživljamo iz dneva v dan, ure v uro, iz leta v leto. Če se življenju približamo na ta način, bomo videli, da je sestavljeno iz mnogih sestavin, ki prihajajo v nas in izhajajo iz nas. Na nekatere smo bolj pozorni, na druge manj, na nekatere pa prav nič. In vendar je naše življenje sestavljeno prav iz njih in iz njih raste naše razumevanje sebe, drugih, sveta, ki nas obkroža in nenazadnje Boga, ki vse skupaj vzdržuje. Lahko rečemo, da bo naše iskanje sestavin življenja nekakšna duhovnost vsakdanjega življenja.

Ko se bomo lotevali posameznih sestavin življenja, se bodo nekatere zdele večje, bolj pomembne, bolj „duhovne“, a ko bomo gledali globlje bomo videli, da so vse sestavine delčki istega življenja, istega življenjskega izkustva in so zaradi tega vsi enako pomembni. V eni izmed naših lekcij bomo na primer govorili o molitvi, videli bomo, da je to zelo velika tema, s katero se vsakdo od nas ukvarja na njemu lasten način. Molitev, na primer, je zaznamovana s sestavinami življenja, kot so, domišljija, vztrajnost, ponavljanje, dolgčas, močna čustva, dvom, upanje, tožba, obup, hvaležnost in tako dalje. Molitev je torej sestavina življenja, morda celo bistvena sestavina življenja, ki pa ne bi niti obstajala brez manjših sestavin življenja, ki jo sestavljajo, ji dajejo vsebino, ton in obliko. Podobno lahko razmišljamo o sestavini življenja, ki jo imenujmo vztrajnost. To je vrlina, ki tudi ne stoji sama, temveč ob vrsti drugih življenjskih sestavin. Vztrajnost vsebuje, cilj, motivacijo, vero, upanje, ljubezen, zaupanje, trmo, včasih jezo ali zamero, željo po zmagi.

Nekatere sestavine našega življenjskega izkustva, recimo jim svetle, imajo življenjski naboj, ki izgrajuje, dopolnjuje, osvetljuje, osvobaja. Takšne sestavine življenja prinašajo življenjsko silo, ki je bila skrita nekje globoko v nas, ali pa k nam prihajajo iz Božje ljubezni in ljubezni soljudi. Druge življenjske sestavine pa tudi vsebujejo življenjski naboj, včasih tudi zelo veliko le tega, a ga pridobivajo z izčrpavanjem lastnih življenjskih sokov. Zamera, na primer, daje človeku občutek moči in včasih zelo prefinjene strategije, kako manipulirati s seboj in drugimi. Ko iluzija, ki jo ustvarja zamera, izgine, človek ugotovi, da se je iztrošil. Zamera je kot nekakšen duhovni parazit izpraznila zaloge moči, ki bi jih lahko uporabil za karkoli bolj kreativnega kot vztrajanje v trmi. Skušnjava človeka na koncu vedno zapusti izpraznjenega in izropanega, četudi je dosegel, kar je hotel.

Naša želja je, da bi se zavedali teh in podobnih življenjskih sestavin, znali v njih prepoznati ne samo, kaj je dobro in koristno za nas in zame, temveč preko sestavin življenja zaznavati in prepoznavati Božje delovanje v nas in po nas in preko tega tudi spoznavati njegovo voljo. Naj nas sestavine življenja učijo o življenju samem. Mogoče bomo na koncu leta gledali nanj nekoliko drugače. Mogoče bomo še bolj čutili njegovo enkratnost, dragocenost in svetost. Morda bomo nekoliko lažje razumeli tudi svojo zgodovino in svojo življenjsko smer. Verjamem, da se bomo naučili ceniti življenjske izkušnje drugih in se znali od njih učiti. Ravno skozi te stvari se dogaja resnično bogoslužje. Boga častimo in ljubimo tako, da ljubimo vse to, kar On ljubi.

Vrstica iz Janezovega evangelija je delček Jezusovega opisa samega sebe kot dobrega pastirja, ki vodi ovce na dobro pašo, na kraj, kjer je obilje. Kdor prepozna Jezusa kot takega, je spoznal tudi Boga Očeta kot takega, Boga, ki daje življenje - in ne nekakšnega nasilnega okrutnega Boga, ki se znaša nad lastnim stvarstvom. Bog nas torej vodi v polnost življenja. Zakaj se mu ne bi prepustili in skupaj ugotovili, kaj vse sestavlja to življenje?

RAZMISLI

Kako ti dojemaš svoje življenje? Kako te tvoje življenje določa?

Katere sestavine svojega življenja prepoznavaš kot pomembne, katere kot manj pomembne? Zakaj je to tako?

Katere dele svojega življenja čutiš kot velik dar, ki te oživlja in katere vidiš kot bremena, ki te izčrpavajo?

V molitvi izroči Bogu tako ene kot druge in mu pusti, da jih preobrazi v znamenja, preko katerih boš lahko razpoznaval njegovo voljo.

MOLITEV

Vzemi Gospod in sprejmi vso mojo svobodo, moj spomin moje razumevanje, celotno mojo voljo in vse, kar imenujem svoje. Ti mi vse to daješ, tebi vse to vračam. Vse je tvoje, razpolagaj z vsem, kar si mi dal, v skladu s tvojo voljo. Podari mi le svojo ljubezen in milost - in to mi bo zadosti. (Molitev Svetega Ignacija)