Papež Benedikt XVI. in Sveti sedež v letu 2012

Svet | 31.12.2012, 19:34

Sodelavci slovenskega uredništva Radia Vatikan so pripravili pregled dogodkov, ki se jih je v letu 2012 udeležil papež Benedikt XVI. in, ki jih je pripravil Sveti sedež.

Januar

„Gospod naj te blagoslovi in te varuje. Gospod naj da sijati svoje obličje nad tabo in naj ti bo milostljiv. Gospod naj dvigne svoje obličje nadte in ti podeli mir.“ S tem trojnim starozaveznim duhovniškim blagoslovom je sveti oče začel homilijo na praznik Božje Matere, 1. januarja 2012, torej na prvi dan leta, ki se počasi izteka. „Da je nad nami blagoslov,“ je še nadaljeval papež, „pa je potrebno biti v Božji navzočnosti, sprejeti njegovo Ime ter ostati v siju svetlobe, ki izhaja iz njegovega obličja, ostati v prostoru, ki ga razsvetljuje njegov pogled.“

Meseca januarja pa so bile v polnem teku tudi že priprave na papežev apostolski obisk Mehike in Kube. Kubanski veleposlanik pri Svetem sedežu Eduardo Delgado je za Radio Vatikan takrat tako dejal: „Papež bo sprejet z velikim spoštovanjem in ljubeznijo in storili bomo vse, kar je možno, da bo zadovoljen in bo za sabo pustil nepozaben spomin.“ Héctor Frederick Ling Altamirano, mehiški veleposlanik pri Svetem sedežu, pa je zatrdil: „Papež je upanje, je spodbuda, da bi dvignili srca kvišku, da ne bi več točili solza, ampak da bi si raje skupaj prizadevali preseči izzive.“

Celo leto 2012 je globoko zaznamovala 50. obletnica začetka drugega vatikanskega koncila. Ta dogodek je bil januarja med drugim obeležen z razstavo v rimski baziliki sv. Pavla zunaj obzidja, ki je s koncilom povezana na prav poseben način. Na praznik spreobrnjenja apostola Pavla, 25. januarja 1959, je papež Janez XXIII. namreč prav v tej baziliki oznanil, da želi sklicati nov koncil za Cerkev.

Februar

Meseca februarja pa je v življenju vesoljne Cerkve izstopal predvsem en dogodek: konzistorij. Dan prej, 17. februarja, so takrat še bodoči novi kardinali namenili premišljevanju in molitvi. Program je potekal na temo Oznanjevanje evangelija danes: med missio ad gentes in novo evangelizacijo.

18. februarja pa je papež Benedikt XVI. na konzistoriju v vatikanski baziliki imenoval 22 novih kardinalov. Ti so izpovedali svojo vero in obljubili zvestobo ter pokorščino svetemu očetu. Potem je vsak posamezno pokleknil pred njim, papež pa mu je ob tem izročil pokrivalo in kardinalski biret ter prstan. Zatem je vsakemu dodelil še eno izmed rimskih cerkva ali diakonij in mu izročil bulo o imenovanju. Ob tej priložnosti pa je sveti oče med drugim izrekel še besede: „Novim kardinalom je zaupano poslanstvo ljubezni: ljubezni do Boga, ljubezni do njegove Cerkve, ljubezni do bratov, s popolno in brezpogojno predanostjo.“ Na to poslanstvo opominjajo tudi značilna rdeča barva in besede med izročitvijo kardinalskega bireta, ki pravijo, naj ostanejo trdni, četudi bi morala biti prelita njihova kri. Novi kardinali, je nadaljeval papež, naj služijo Cerkvi „z ljubeznijo in veljavnostjo, z jasnostjo in modrostjo učiteljev, z močjo in trdnostjo pastirjev, z zvestobo in pogumom mučencev“. Benedikt XVI. je nove kardinale spomnil tudi, kako je Jezus svojim učencem pokazal pravo pot za dosego resnične slave, Božje slave: „Obvladovanje in služenje, sebičnost in nesebičnost, posedovanje in podarjanje, dobičkaželjnost in zastonjskost: te globoko nasprotujoče si logike se spopadajo med seboj v vsakem času in na vsakem kraju. A nobenega dvoma ni, katero pot je izbral Jezus.“

Prav tako februarja je na Papeški univerzi Gregoriana v Rimu potekal mednarodni simpozij o spolnih zlorabah mladoletnikov. Namen strokovnega srečanja je bil škofe in redovne predstojnike seznaniti z razpoložljivimi viri o spolnih zlorabah v Cerkvi in družbi na globalni ravni. Papež Benedikt XVI. je udeležencem namenil sporočilo, v katerem je med drugim zapisal, da mora biti ozdravljenje žrtev spolnih zlorab temeljna skrb krščanske skupnosti in mora potekati skupaj z globoko prenovo Cerkve na vseh ravneh.

Konec meseca februarja pa so se za papeža Benedikta XVI. in člane rimske kurije začele postne duhovne vaje. Letos so potekale na temo Kristjanovo občestvo z Bogom. Vodil jih je nadškof v mestu Kinšasa v Demokratični republiki Kongo, kardinal Laurent Monsengwo Pasinya.

Marec

Mesec marec se je za svetega očeta začel z obiskom rimske župnije sv. Janeza Krstnika de la Salle. Tam je papež v cerkvi, ki je bila posvečena komaj leta 2009, zbranim vernikom med mašo zatrdil: „Vero je potrebno živeti skupaj. Župnija je kraj, v katerem se uči živeti osebno vero v Cerkvi kot 'mi'.“

Nekaj dni zatem je papež Benedikt XVI. vodil večernice v kamaldolenskem samostanu sv. Gregorja na Celiu v Rimu. V duhu ekumenizma, tesno povezanega s tem samostanom, je bil navzoč tudi anglikanski nadškof v Canterburyju Rowan Williams. Po večernicah sta v kapeli, v kateri je sam Gregor Veliki daroval sveto mašo, skupaj prižgala dve sveči.

14. marca je Benedikt XVI. po splošni avdienci blagoslovil zvon mednarodnega evharističnega kongresa v Dublinu, ki je bil na programu junija. T. i. 'evharistični zvon' je kasneje romal po irskih škofijah, nanj pa je pozvonilo več kot milijon vernikov.

V letošnjem letu se je veliko govorilo tudi o Danteju, saj so se pričele priprave na 700. obletnico smrti tega velikega italijanskega pesnika, ki bo leta 2021. Marca je Sveti sedež oz. Papeški svet za kulturo tako ustanovil znanstveno organizacijski odbor za pripravo praznovanja. Predsednik dikasterija, kardinal Gianfranco Ravasi, je takrat pojasnil: „Dante je 'naš' v smislu, da je del cerkvenega sveta: pomislimo le na njegovo veliko teološko osebnost, na njegovo pričevanje neoporečnega vernika. Po drugi strani pa je nedvomno tudi oče kulture, in to ne le italijanske.“

Od 23. do 29. marca je bil papež Benedikt XVI. na apostolskem obisku Mehike in Kube. „Prihajam kot romar vere, upanja in ljubezni,“ s temi besedami je pozdravil zbrane na letališču ob svojem prihodu v Mehiko. Med srečanjem z otroki v mestu Guanajuato pa je dejal: „V papeževem srcu vi zavzemate zelo pomembno mesto. Bog želi, da bi bili vedno veseli. On nas pozna in nas ljubi.“ Papež je nato še dodal, da če dopustimo, da Kristusova ljubezen spremeni naša srca, potem lahko mi spremenimo svet: „To je skrivnost pristne sreče.“ Svoj nagovor otrokom je sveti oče zaključil z besedami: „Vsakdo izmed vas je Božji dar za Mehiko in ves svet.“ Med sveto mašo v Leónu, ki je bila osrednji dogodek papeževega potovanja v Mehiko, pa je spomnil na romarski kraj s kipom Kristusa Kralja: „Njegovo kraljestvo ne temelji na moči njegove vojske, da bi si s silo in nasiljem podvrgel druge. Zasnovano je na večji moči, ki osvaja srca: to je ljubezen Boga, ki jo je prinesel na svet s svojim žrtvovanjem in resnico, za katero je pričeval.“ Zbrane vernike pa je papež še pozval, naj prosijo Kristusa za čisto srce. „Da bi Bog prebival v nas,“ so bile njegove besede, „ga je treba poslušati, treba je dopustiti, da se nas vsak dan dotakne njegova Beseda, treba jo je po Marijinem zgledu premišljevati v lastnem srcu.“

Med sveto mašo v Santiagu de Cuba pa je papež Benedikt XVI. med drugim nagovoril zakonce: „Kuba potrebuje pričevanje vaše zvestobe, vaše enotnosti, vaše zmožnosti sprejeti človeško življenje, predvsem najbolj nezaščiteno in ubogo.“ Na Kubi je sveti oče nato obiskal svetišče Device ljubezni iz El Cobra: „Kot romar sem prišel v hišo blagoslovljene podobe Naše Gospe ljubezni. Njena navzočnost v tem kraju El Cobre je nebeški dar za Kubance. Po zgledu Najsvetejše Device vse sinove te ljubljene dežele spodbujam, da svoje življenje še naprej gradijo na trdni skali, ki je Jezus Kristus, da delajo za pravičnost, da so služabniki ljubezni in da v preizkušnjah vztrajajo. Naj vam nič in nihče ne odvzame notranjega veselja, ki je tako značilno za kubanskega duha.“ Tik pred svojim odhodom s Kube pa se je papež v Havani vsem zahvalil: „V globini svojega srca nosim vsakega Kubanca posebej in vse skupaj, ki so me objeli z molitvijo in svojo toplino.“ Poslovil se je nato z besedami: „Kuba, poživi v sebi vero svojih očetov! Iz te vere zajemaj moč za gradnjo boljše prihodnosti. Zaupaj Gospodovim obljubam, odpri svoje srce njegovemu evangeliju, da boš na pristen način prenovila osebno in družbeno življenje.“

April

Aprila je vesoljna Cerkev obhajala velikonočno tridnevje. Na veliki četrtek, ko se spominjamo zadnje večerje, je med bogoslužjem v vatikanski baziliki papež spomnil, da ta dan „ni le dan postavitve najsvetejše evharistije,“ ampak ga sestavljajo tudi temna noč, Jezusova samota in zapuščenost, Judova izdaja in Petrova zatajitev. Skrivnost našega odrešenja se odvije znotraj vseh teh dogodkov.

Na veliki petek je v rimskem Koloseju tradicionalno potekal križev pot. Premišljevanja ob posameznih postajah je papež letos zaupal zakonskemu paru Danilu in Anni Mariji Zanzucchi. Zakonca sta bila pobudnika gibanja 'Nove družine', ki je del Gibanja fokolarov. Njuno besedilo se je tako nanašalo na temo družine.

Po vstajenski sveti maši, 8. aprila, je Benedikt XVI. v sporočilo mestu in svetu dejal: „Če je Kristus vstal, v tem primeru – in samo v tem primeru se je zgodilo nekaj resnično novega, kar spreminja položaj človeka in sveta. V tem primeru je on, Jezus, nekdo, v katerega lahko povsem zaupamo, ne samo zaupamo v njegovo sporočilo, ampak prav vanj, ker Vstali ne pripada preteklosti, ampak je navzoč danes, živ.“

To leto je zaznamovala še 400-letnica ustanovitve Vatikanskih tajnih arhivov. V Kapitolinskih muzejih v Rimu je bila na ogled razstava Lux in Arcana – Vatikanski tajni arhivi se razkrijejo. Obletnico pa je aprila zaznamoval še dvodnevni simpozij v Vatikanu o zgodovini arhivov, njihovem kulturnem pomenu in sadovih zadnjih raziskav.

Maj

3. maja je papež Benedikt XVI. obiskal sedež katoliške univerze Presvetega srca Jezusovega v Rimu, in sicer ob 50-letnici ustanovitve fakultete za medicino in kirurgijo, ki nosi ime po svojem ustanovitelju Agostinu Gemelliju. Sveti oče se je tam srečal s tamkajšnjim vodstvom, zdravniki in profesorji ter študenti. V nagovoru je poudaril, da je katoliška univerza danes poklicana presegati zgolj produktivni in utilitaristični pogled na bivanje, saj je človeško bitje ustvarjeno za dar, ki izraža in uresničuje presežnostno dimenzijo.

6. maja se Papeška švicarska garda spominja 147 švicarskih vojakov, ki so na ta dan leta 1527 izgubili življenje, ko so v času velikega ropanja Rima branili papeža Klemena VII. Na ta dan tako vsako leto zaprisežejo zvestobo papežu in Cerkvi tudi novi švicarski vojaki. 26 gardistom, ki so slovesno zaprisegli letos, je papež 7. maja med avdienco dejal: „Skrivnost učinkovitosti vašega dela tukaj v Vatikanu kot tudi vsakega vašega načrtovanja je stalno obračanje h Kristusu.“

Meseca maja je papež Benedikt XVI. odobril priznanje herojskih kreposti Božjega služabnika Friderika Ireneja Barage, s čimer se je odprla pot za njegovo beatifikacijo. Istega dne, to je 10. maja, je sveti oče odobril dekret, s katerim se je bogoslužno čaščenje sv. Hildegarde iz Bingena razširilo na vso Cerkev. S tem je ta benediktinska mistikinja, ki je živela v 11. stoletju v Nemčiji, postala svetnica brez obreda kanonizacije.

13. maja pa je sveti oče obiskal italijansko škofijo Arezzo, Cortona in Sansepolcro. Tamkajšnjim vernikom je med drugim dejal: „Vsa Cerkev, mi vsi, smo poslani, da v svet ponesemo evangelij in zveličanje.“

26. maja je papež Benedikt XVI. je za novega koprskega škofa imenoval msgr. Jurija Bizjaka, dotedanjega pomožnega škofa iste škofije in naslovnega škofa v Gergiju. Sveti oče je obenem sprejel odpoved pastoralnega vodenja koprske škofije msgr. Metoda Piriha.

Mesec, posvečen Mariji, se je sklenil s procesijo in molitvijo rožnega venca v Vatikanskih vrtovih. Nekaj sto vernikov se je ob koncu zbralo pred Lurško votlino, kjer se jim je pridružil tudi papež Benedikt XVI. Nagovoril jih je z besedami o Mariji: „Njena vera nas vabi, da zremo onstran zunanjega videza in trdno verjamemo, da vsakdanje težave napovedujejo pomlad, ki se je že začela z Vstalim Kristusom.“

Junij

Konec meseca maja se je v Milanu na severu Italije začelo svetovno srečanje družin. Potekalo je pod geslom Družina: delo in praznovanje, bilo pa je že sedmo tovrstno srečanje po vrsti. Benedikt XVI. se je udeležencem pridružil v zadnjih dneh programa, od 1. do 3. junija. Del njegovega obiska je bilo srečanje z birmanci, katere je spodbudil, da izrečejo svoj osebni „da“ Bogu. Zakrament birme tako potrdi krst, saj se pri njem prejme darove Svetega Duha, ki „so čudovite stvarnosti, ki omogočajo oblikovati se kot kristjani, živeti evangelij in biti aktivni člani skupnosti.“ Sveti oče se je v Milanu udeležil tudi koncerta v znameniti operni hiši Scala. Po Beethovnovi Deveti simfoniji je papež zbrane nagovoril nagovoril z besedami: „Ne potrebujemo nestvarnega govora o Bogu, ki je daleč, in o bratstvu, ki ni obvezujoče. Iščemo Boga, ki je blizu. Iščemo bratstvo, ki sredi trpljenja podpira drugega in nam tako pomaga iti dalje.“ Tudi družina je poklicana, da postane podoba edinega Boga v treh osebah – te besede pa so glavni poudarek iz homilije svetega očeta med sveto mašo, ki je bila vrhunec in hkrati sklep 7. svetovnega srečanja družin. „Vaša poklicanost ni lahka, zlasti ne danes, vendar pa je poklicanost ljubezni čudovita resničnost, je edina moč, ki lahko resnično preobrazi svet.“ V ljubezni je mogoče rasti z nenehnim ohranjanjem odnosa z Bogom in sodelovanjem v cerkvenem življenju, gojenjem dialoga, spoštovanjem stališča drugega, pripravljenostjo služiti, s potrpežljivostjo z napakami drugega, z odpuščanjem in s prošnjo za odpuščanje, z modrim in ponižnim premagovanjem morebitnih sporov, z usklajevanjem glede vzgojnih usmeritev, z odprtostjo za druge družine, pozornostjo do ubogih in odgovornostjo v civilni družbi. Vse to so prvine, ki gradijo družino, je poudaril sveti oče: „Živite jih pogumno in v prepričanju, da boste v tolikšni meri, v kolikšni boste ob pomoči Božje milosti živeli vzajemno ljubezen do vseh, postajali živi evangelij, prava domača Cerkev.“

4. junija je v rimski baziliki Marije Velike tajnik za odnose z državami pri državnem tajništvu Svetega sedeža, nadškof Dominique Mamberti, daroval sveto mašo, ki je zaznamovala 20. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem.

Junija je v Dublinu na Irskem potekal 50. mednarodni evharistični kongres, in sicer na temo Evharistija: občestvo s Kristusom in med nami. Papež je udeležence nagovoril preko video sporočila. Izpostavil je zlasti pomen evharistije, ki je spomin na Kristusovo darovanje na križu, na njegovo telo in kri, darovana v novi in večni zavezi za odpuščanje grehov in spremembo sveta.

26. junija je papež obiskal kraje na severu Italije, ki jih je maja prizadel močan potres. S to gesto je tamkajšnjim prebivalcem želel izraziti svojo bližino in bližino celotne Cerkve: „V tem trenutku si želim, da bi vsi občutili, kako je papeževo srce blizu vašim srcem, da bi vas potolažilo in predvsem, da bi vas opogumilo in podprlo.“

Julij

V prvih dneh meseca julija je papež Benedikt XVI. iz Vatikana odšel v svojo letno rezidenco v Castel Gandolfu, kjer zadnja leta preživlja svoj poletni oddih.

Le-tega je letos prvič prekinil 9. julija, ko je obiskal hišo verbitov v kraju Nemi. Prav tu je sveti oče med drugim vatikanskim koncilom še kot 37-letni teolog in profesor sodeloval pri pripravi osnutka koncilskega odloka o misijonski dejavnosti Cerkve (Ad gentes). Ob tokratnem obisku je papež tako dejal: „Zares sem hvaležen za priložnost, da po 47 letih lahko ponovno vidim to hišo v Nemiju. Vedno sem jo hranil v lepem spominu, morda je to celo moj najlepši spomin na celoten koncil.“

V poletnih mesecih so tudi že tekle priprave na papeževo apostolsko potovanje v Libanon. V tej državi so prisotni pripadniki štirih vzhodnih Cerkva: maroniti, melkiti, sirski katoličani in armenski katoličani. Na papežev obisk so se pripravljali vsi skupaj. A na programu je bilo tudi srečanje s predstavniki drugih kristjanov in muslimanov. Marwan Tabet, koordinator potovanja v Libanon, je tako zatrdil: „Vsi v Libanonu se pripravljajo, da mu izrečejo dobrodošlico.“ Papeža pa ni pričakovala le ta država, ampak celoten Bližnji vzhod. Kot je dejal kustos Svete dežele p. Pierbattista Pizzaballa: „Sveti oče nam bo dal smernice delovanja za naslednja leta; Cerkve na Bližnjem vzhodu so namreč v zelo pomembnem prehodnem obdobju.“

15. julija je Benedikt XVI. obiskal mesto Frascati blizu Rima. Ko je pred tamkajšnjo katedralo daroval sveto mašo, je dejal: „Apostolsko poslanstvo mora vedno vključevati vidika oznanjevanja Božje besede in izražanja njegove dobrote z dejanji ljubezni, služenja in požrtvovalnosti.“ Papež pa je v Frascatiju poudaril tudi besede: „Bog kliče: potrebno je poslušati, sprejeti, odgovoriti.“

Avgust

Čas poletnega oddiha je sveti oče namenil tudi pisanju svoje knjige o Jezusovem otroštvu. V začetku avgusta so s Tiskovnega urada Svetega sedeža tako sporočili, da je papež to delo zaključil. S tem pa se je dopolnila tudi njegova trilogija z naslovom Jezus iz Nazareta.

Med poletjem je sveti oče prisluhnil tudi nekaj koncertom. 3. avgusta so ga v Castel Gandolfu razveselili njegovi rojaki z Bavarske. Zanj so priredili tradicionalni bavarski večer. Papež se jim je na koncu zahvalil z besedami: „Ob koncu te 'bavarske ure' vam lahko le iz srca rečem 'Bog poplačaj'. Lepo je bilo biti tukaj, sredi Lacija, v Castel Gandolfu, in istočasno na Bavarskem.“

13. avgusta so iz Vatikana sporočili, da je bila vložena obtožnica proti Paolu Gabrieleju, nekdanjemu majordomu, ki je bil kasneje tudi spoznan za krivega kraje papeževih osebnih dokumentov.

15. avgusta, na praznik Marijinega vnebovzetja, je papež daroval slovesno sveto mašo v cerkvi sv. Tomaža Villanovskega v Castel Gandolfu. Med homilijo je med drugim dejal: „V vnebovzetju vidimo, da je v Bogu prostor za človeka; Bog sam je hiša z mnogimi stanovanji; Bog je dom človeka.“ Ko se odpremo Bogu, ničesar ne izgubimo, je še zatrdil papež in dodal tudi, da imamo zanesljivo upanje, da nas Bog pričakuje in čaka.

September

Na začetku septembra se je v Castel Gandolfu s sveto mašo, ki jo je daroval Benedikt XVI., zaključil nekajdnevni tradicionalni poletni seminar nekdanjih študentov sedanjega papeža. Osrednja tema njihovega srečanja je bila „Ekumenski rezultati in vprašanja dialoga z luteranci in anglikanci“.

Mesec september pa je sicer zaznamovalo predvsem 24. mednarodno apostolsko potovanje papeža Benedikta XVI. Sveti oče je bil med 14. in 16. septembrom na obisku v Libanonu. „V Libanon prihajam kot romar miru, kot prijatelj Boga in kot prijatelj ljudi,“ to so bile papeževe besede ob prihodu v državo. Namen njegovega obiska je bil podpis in izročitev posinodalne apostolske spodbude Cerkev na Bližnjem vzhodu. Ko je ta dokument podpisal v grško-melkitski baziliki sv. Pavla v mestu Harisa, ga je Benedikt XVI. opredelil z besedami: „Dokument Cerkev na Bližnjem vzhodu želi s svojimi svetopisemskimi in pastoralnimi usmeritvami, svojim povabilom k duhovni in cerkvenostni poglobitvi, priporočeno liturgično ter katehetično prenovo in svojimi pozivi k dialogu zarisati pot, ki bi ponovno prepoznala bistveno: hojo za Kristusom, in sicer v zapletenem ter včasih bolečem kontekstu, v katerem se lahko porodi skušnjava, da se ne bi zmenili ali da bi pozabili na zmagoslavni križ.“ Tako kot je običajno med apostolskimi potovanji, se je papež v Libanonu srečal tudi z mladimi, in sicer pred maronitskim patriarhatom v Bkerkéju. Mlade je med drugim spodbudil takole: „Mladi Libanonci, vi ste upanje in prihodnost vaše države. Vi ste Libanon, dežela sprejemanja in sobivanja, s to neverjetno sposobnostjo prilagajanja. Bodite sprejemajoči in odprti, kakor vas vabi Kristus in vas uči vaša dežela. (...) Kristus vas vabi, da delate kot on, da brez pridržkov sprejemate drugega, četudi ta pripada drugačni kulturi, verstvu ali narodu. (...) Bodite glasniki evangelija življenja in vrednot življenja. Pogumno se upirajte vsemu, kar ga zanika: splavu, nasilju, zavračanju in zaničevanju drugega, krivičnosti, vojni. Če boste delali tako, boste okoli sebe širili mir.« Tudi med nagovorom ob Angelovem češčenju na zadnji dan svojega obiska v Libanonu je papež spregovoril o miru: »Naj Bog podeli vaši državi, Siriji in Bližnjemu vzhodu dar miru v srcih, molk orožja in prenehanje vsakega nasilja! Da bi ljudje lahko doumeli, da so vsi bratje!“

Oktober

Po obisku Libanona je papež Benedikt XVI. še nekaj dni ostal v Castel Gandolfu. 1. oktobra pa se je vrnil v Vatikan. Od zaposlenih v papeževi letni rezidenci se je poslovil z besedami: „Na tem svetu vse mine! Vsaka stvar, ki se začne, tudi najbolj pozitivna in najlepša, neizogibno s seboj prinese tudi svoj zaključek.“

4. oktobra je sveti oče poromal v Marijino svetišče v Loretu. Tam je Marijini priprošnji izročil škofovsko sinodo o novi evangelizaciji in leto vere. Njegov pastoralni obisk tega romarskega središča pa je zaznamoval tudi 50. obletnico romanja papeža Janeza XXIII. tik pred začetkom drugega vatikanskega koncila.

Tri dni kasneje, 7. oktobra, pa se je v Vatikanu začelo 13. redno splošno zasedanje škofovske sinode, in sicer na temo Nova evangelizacija za posredovanje krščanske vere. Udeležilo se ga je 262 sinodalnih očetov. Poleg njih pa je bilo prisotnih še 45 izvedencev in 49 poslušalcev, predstavniki 15 cerkva in cerkvenih skupnosti, ki še niso v polnem občestvu s katoliško Cerkvijo, ter trije posebni povabljenci. Skupaj z asistenti, prevajalci in drugimi je zasedanje škofovske sinode o novi evangelizaciji tako vključevalo več kot 400 oseb. Med slovesno sveto mašo, ki je zaznamovala pričetek sinode, je papež razglasil tudi dva nova cerkvena učitelja: sv. Janeza Avilskega in sv. Hildegardo iz Bingena.

11. oktobra letos je minilo natanko 50 let, kar se je pričel drugi vatikanski koncil. Na pobudo papeža Benedikta XVI. je vesoljna Cerkev na ta dan tako vstopila v leto vere. Dopoldne je sveti oče tako daroval sveto mašo, ob njem pa je med drugimi somaševalo štirinajst koncilskih očetov, ki so se udeležili koncila pred 50 leti, ter sinodalni očetje. Leto vere, tako je papež sklenil homilijo, lahko ponazorimo kot romanje skozi puščave sodobnega sveta, med katerim jemljemo s sabo samo to, kar je bistveno: ne palice ne torbe ne kruha ne denarja ne dveh oblek, ampak evangelij in vero Cerkve, katere dokumenti drugega vatikanskega ekumenskega koncila so svetel izraz, kot je to tudi Katekizem katoliške Cerkve, izdan pred 20 leti. Začetek leta vere pa je 11. oktobra zaznamovala tudi procesija z baklami, ki se je zaključila na Trgu sv. Petra, kjer je zbrane z okna apostolske palače nagovoril sveti oče. V kratkem nagovoru je spomnil na dogodke pred 50 leti, pri katerih je bil navzoč tudi sam. Naše veselje je danes treznejše kot je bilo takrat, je poudaril: „V teh petdesetih letih smo se naučili in izkusili, da izvirni greh obstaja in da se vedno znova kaže v osebnih grehih.“ A k temu je papež še dodal: „Da, Kristus živi in je z nami tudi danes. In lahko smo srečni, ker njegova dobrota ne preneha!“

Kmalu po teh dogodkih je papež začel nov cikel katehez med sredinimi splošnimi avdiencami. Posvetil ga je letu vere.

20. oktobra je v Vatikanu potekala podelitev Ratzingerjeve nagrade za izjemne dosežke na področju teologije. Iz rok Benedikta XVI. sta jo prejela francoski filozof in zgodovinar Rémi Brague in ameriški teolog jezuit Brian E. Daley.

21. oktobra, ko je v Vatikanu še vedno potekalo zasedanje škofovske sinode, je papež razglasil sedem novih svetnikov. To so bili: Katarina Tekakwitha, prva indijanska svetnica, duhovnika Janez Krstnik Piamarta in jezuit Jakob Berthieu, redovnici Marija Ana Cope in Marija Gore Karmel ter še dva laika, filipinski mučenec Pedro Calungsod ter Nemka Ana Schäffer.

26. oktobra so sinodalni očetje z glasovanjem sprejeli Sporočilo Božjemu ljudstvu. Gre za sklepni dokument škofovske sinode, ki je namenjen vsem vernikom.

Dan zatem so bili na zadnji seji predstavljeni končni predlogi. Vseh 58 predlogov je bilo sprejetih.

28. oktobra pa se je tritedensko 13. redno generalno zasedanje škofovske sinode uradno zaključilo s slovesno sveto mašo v vatikanski baziliki sv. Petra. Papež Benedikt XVI. je homilijo zaključil z vzklikom iz Psalma 125: „Velike reči je Gospod za nas storil, bili smo polni veselja“ (Ps 125,3).

November

Na zadnji dan meseca oktobra pred natanko 500 leti, 31. oktobra 1512, je papež Julij II. vodil večernice v Sikstinski kapeli. To je bil dan, ko si je bilo mogoče prvič ogledati Michelangelove freske na stropu. 500 let kasneje je prve večernice slovesnega praznika vseh svetih v istem prostoru obhajal tudi papež Benedikt XVI. Med drugim je izrekel besede: „Če v molitvi zremo Sikstinsko kapelo, postane še lepša, še bolj pristna. Razodene se v vsem svojem bogastvu. (...) Z edinstveno izrazno močjo je veliki umetnik naslikal Boga Stvarnika med njegovim mogočnim dejanjem in tako jasno pokazal, da svet ni proizvod teme, naključja, absurda, temveč izhaja iz Razumnosti, Svobode, iz vzvišenega dejanja Ljubezni. V tistem srečanju Božjega in človekovega prsta zaznamo stik med nebom in zemljo.“

3. novembra je Benedikt XVI. imenoval kardinala Franca Rodeta, upokojenega prefekta Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega delovanja, za svojega posebnega odposlanca na slovesnem bogoslužju ob zaključku jubilejnega leta 550-letnice ljubljanske nadškofije.

„Med vas prihajam kot rimski škof, pa tudi kot star človek, ki obišče svoje vrstnike.“ S temi besedami je sveti oče pozdravil prebivalce hiše za ostarele v Rimu, ki jo je obiskal 12. novembra. Ob tej priložnosti je dejal tudi: „Lepo je biti star! V vsakem obdobju je potrebno znati odkrivati navzočnost in blagoslov Gospoda ter bogastva, ki jih vsebuje.“ Preden se je papež Benedikt XVI. tistega dne vrnil v Vatikan, pa je še zatrdil: „Z obiska pri ostarelih odhajam pomlajen in okrepljen.“

20. novembra so v Vatikanu predstavili tretji del trilogije Jezus in Nazareta Benedikta XVI. z naslovom Jezusovo otroštvo. Dan zatem je bila knjiga že na voljo v knjigarnah, in sicer v devetih jezikih ter v petdesetih državah.

24. novembra je papež na konzistoriju v baziliki sv. Petra umestil šest novih kardinalov. V nagovoru je dejal, da so novi kardinali, ki predstavljajo različne škofije po svetu, sedaj na poseben način pridruženi rimski Cerkvi ter pomenijo okrepitev duhovnih vezi, ki združujejo vso Cerkev – Cerkev, ki jo oživlja Kristus, pa je zbrana okoli Petrovega naslednika.

December

Na začetku zadnjega meseca v letu so romarji, ki so prišli v Vatikan, na Trgu sv. Petra lahko videli cirkuški šotor, vrtiljak in lutkovno gledališče. 1. decembra je papež v avdienco namreč sprejel več kot 7000 profesionalnih cirkusantov, uličnih umetnikov, lutkarjev, zaposlenih v lunaparkih in članov folklornih skupin, ki so bili v tistih dneh na romanju v Rimu. Sveti oče jim je v nagovoru izpostavil posebno govorico njihove umetnosti, rekoč da s svojimi predstavami, posebno koreografijo in glasbo vstopajo v dialog z majhnimi in velikimi, ustvarjajo vedrino, veselje in slogo, znajo izzvati osuplost in čudenje ter ponuditi zdravo zabavo.

Od 3. decembra dalje je papež Benedikt XVI. prisoten tudi na Twitterju. Prvi tvit je osebno objavil po splošni avdienci 12. decembra. To so bile pozdravne besede: „Dragi prijatelji, zadovoljen sem, ker sem lahko z vami v stiku preko Twitterja. Hvala za vaš velikodušen odziv. Vse vas iz srca blagoslavljam.“ Kmalu nato, še istega dne, je bil objavljen drugi papežev tvit, ki je bil odgovor na vprašanje o tem, kako lahko najbolje živimo leto vere v naši vsakdanjosti. Odgovor svetega očeta se je glasil: „Pogovarjaj se z Jezusom v molitvi; poslušaj Jezusa, ki ti govori v evangeliju; srečaj se z Jezusom, navzočim v tistih v potrebah.“

7. decembra je sveti oče imenoval svojega osebnega tajnika msgr. Georga Gänsweina za prefekta papeške hiše in ga obenem povzdignil v naslovnega nadškofa Urbisaglie. 56-letni Gänswein kljub temu še naprej ostaja tudi papežev osebni tajnik.

Letošnje decembrske dni Trg sv. Petra krasi z rumenimi in belimi barvami okrašeno božično drevo, ki ga je papežu poklonilo mestece Pescopennataro iz italijanske pokrajine Isernije. Poleg njega pa stojijo jaslice, ki prihajajo iz južnoitalijanske dežele Bazilikata. So umetniško delo mojstra Francesca Arteseja, ki velja za enega najpomembnejših predstavnikov južnoitalijanske jasličarske šole.

15. decembra je papež obiskal rimsko župnijo sv. Patrika na Prenestinu. Zbrane vernike je med drugim opogumil: „Še posebej se obračam na družine, z željo, da bi mogle z velikodušnostjo in vztrajnostjo v polnosti uresničiti vašo poklicanost k ljubezni.“

22. decembra pa je papež Benedikt XVI. v zaporu obiskal Paola Gabrieleja in ga pomilostil. Nekdanji papežev majordom je bil namreč obsojen na tri leta zapora zaradi kraje papeževih zaupnih dokumentov.

Naj zaključimo pregled leta 2012 s papeževim voščilom med tradicionalnim sporočilom mestu in svetu: „Božje Dete naj vam podeli svoj blagoslov.“

Vir: Radio Vatikan