Naša gostja: dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič
Slovenija
V oddajo Naš gost smo tokrat povabili dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, psihologinjo, ki že vrsto let službuje na Fakulteti za socialno delo, trenutno je dekanja, kot sama pravi, je to njen poslovilni mandat, doslej ga je zasedala že večkrat. Delo s študenti jo veseli, rada pa je tudi mama, babica in aktivna ženska v tej družbi.
Gabi je Prekmurka, a v domačem kraju ni preživela vsega svojega otroštva. Zaradi očeta veleposlanika je družina veliko potovala in s svojima dvema mlajšima sestrama se je Gabi naučila številnih jezikov. Prvi razred je tako denimo obiskovala v Budimpešti, v Murski Soboti, nato pa so se preselili v Buenos Aires, kjer so živeli nekaj let, nato pa so se preselili v Švico. Veliko uteho v tem precej razburkanem obdobju njenega življenja so ji dajali nasveti očeta, ki jo je naučil „odprtosti k temu, da so stvari rešljive, če se jih lotiš, da je mogoče, če delaš, če vztrajaš in če res vložiš nekaj za dosego cilja“. Gabi se je naučila tudi živeti s tesnobo, ki so jo prinesle selitve. A veliko ji je pomenilo, čeprav se tega tedaj še ni zavedla, dejstvo, da je bila mama doma, da je bil dom vedno topel, vsak dan sveže kuhano kosilo, ki ga je mama pripravljala z veliko ljubezni. To popotnico je Gabi cenila in jo tudi sama živela, saj pravi, da njena dva otroka, Matej Andraž in Ana, nista nikoli kosila v šoli, ampak doma. Šele v zadnjem obdobju je prišlo do tega, da sama ne kuha več, saj je to opravilo prevzel mož Geza, ki je že upokojen.
Gezo je Gabi spoznala že v srednji šoli v Murski Soboti, kmalu sta se zaljubila in nato tudi poročila. Za selitev v tujino se nista nikoli odločila, Gabi niti sama ne ve, zakaj. „Tako je bilo in vem, da je bilo tako prav. To je bilo dobro,“ razmišlja danes. Ustvarila sta si dom in veliko časa vložila v njun odnos. Recept, ki nam ga da za dolgo in srečno zakonsko življenje, je med drugim ta, da je zakon treba „čuvati kot malo vode v svoji dlani, iz nič ni nič, vedno je treba ohraniti veselje v odnosu, gojiti je treba potrpežljivost in hvaležnost za to, kar imaš. Ljubezen je vedno tudi odločitev za ljubezen. In odločitev za ljubezen je neskončnokrat“. Modrost, ki jo nosi s seboj od prijateljice iz Beograda, je, da je „nekaj najlepšega, če imaš koga rad. To je bolj pomembno, kot če ima nekdo tebe rad. Če imaš ti koga rad, je razkošje. To seveda ne pomeni, da vedno dobiš tisto, kar želiš. Ampak hrepeneti je treba.“ Zato jo žalostijo mladi, ki se dandanes ne upajo tvegati in spustiti v odnos ljubezni. Po njenem mnenju je razlog tudi v tem, da se nam jemlje čas za marsikaj. Če ni časa, si ga tudi za ljubezen ne moreš vzeti. Poleg tega jo žalostijo izjave, ki jih je nekoč ujela pred fakulteto, ko je mlade spraševala, kakšno starost si želijo. Odgovor, ki ga je dobila, je bil: brezskrbno. To jo je zaskrbelo, saj poudarja, da takoj ko imaš nekoga rad, je konec brezskrbnosti, takoj ko si nečesa želiš, je konec brezskrbnosti. Sama veliko svojega časa posveča tudi področju učne pomoči šolarjem. O tem je napisala več priročnikov za učitelje, projekt, ki so ga končali pred kratkim, pa nam da vsem skupaj lahko misliti. Kaj je to pomoč? Ko nekdo pride k nam po moč. In ko mi ne nastopimo kot nekaj več, ampak se njemu približamo na stopnji, kjer je, ga ne ponižamo, ampak se mu pridružimo in skupaj poiščemo način, kako bi ta posameznik lahko napredoval.
Dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič se je v pogovoru izkazala kot odlična sogovornica, ki ji ni vseeno, kam gre ta svet.
