Bruselj: Slovenija se sooča z velikimi fiskalnimi tveganji
Slovenija
Evropska komisija v letošnjem poročilu o fiskalni vzdržnosti ugotavlja, da Sloveniji ne grozi kratkoročni fiskalni stres. A hkrati opozarja, da se naša država sooča z velikimi tveganji glede srednje- in dolgoročne fiskalne vzdržnosti, predvsem zaradi vpliva stroškov staranja. Kot dodaja, se lahko brez ustreznega ukrepanja slovenski dolg do leta 2030 povzpne na 105,5 odstotka bruto domačega proizvoda.
Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je ob predstavitvi poročila spomnil, da je za Slovenijo izrednega pomena izvesti pokojninsko reformo. "Vem, da poteka v Sloveniji zelo živahna in intenzivna razprava. Rečem lahko le to, da upam, da bo skrbi glede fiskalne vzdržnosti v povezavi s pokojninsko reformo in ostalimi politikami vzela zelo resno, saj je to velik izziv za državo. Sploh pa je zagotavljanje fiskalne vzdržnosti z odločnim ukrepanjem na področju pokojninske politike predvsem v korist slovenskega gospodarstva in ljudi."
Poročilo temelji na predpostavki, da bodo članice povezave uresničile strukturne reforme in fiskalno konsolidacijo, ki so jih začrtale v nacionalnih proračunskih in reformnih programih do leta 2014. Bruselj torej v oceni, da Sloveniji ne grozi kratkoročni fiskalni stres, ne upošteva tveganj, ki jih prinašajo morebitni referendumi o slabi banki, državnem holdingu in proračunu.
Evropska komisija v poročilu med drugim poudarja, da bi se morala Slovenija osredotočiti na odločno izvajanje ukrepov za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti in zapolnitev fiskalne vrzeli. Če učinkovitih ukrepov ne bo, se lahko dolg naše države, tako kažejo projekcije, poveča z 62,3 odstotka BDP v letu 2014 na 75,5 odstotka BDP v letu 2020 in celo na 105,5 odstotka v letu 2030. Slovenija se mora zato po navedbah komisije potruditi, da bo to preprečila.
