Stavka v vrtcih „na čakanju“

Slovenija | 18.12.2012, 10:59 Tanja Dominko

Aktivnosti za pripravo stavke zaposlenih v predšolski vzgoji so za zdaj ustavljene. A na Sindikatu vzgoje, izobraževanja in znanosti pravijo, da bo stavka izvedena takoj, ko bo vlada predlagane spremembe standardov in normativov vložila v državni zbor. Po drugi strani pa državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport pravi, da se pogovori in pogajanja nadaljujejo.

Po besedah glavnega tajnika Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimirja Štruklja so se v sindikalni konferenci predšolske vzgoje tako odločili na podlagi ankete, ki je bila izvedena med zaposlenimi v vrtcih. Za stavko so se odločili v 237 vrtcih, konkretno je zanjo glasovalo 8363 zaposlenih, kar po mnenju Štruklja kaže na izjemno stopnjo odločenosti za to, da preprečimo posege v kakovostne javne vrtce v Sloveniji.

Če s stavko ne bodo dosegli želenega, Štrukelj napoveduje, da jo bodo zaostrovali, in sicer vse do takrat, dokler ne bodo dosegli ciljev, ki so si jih z zastavili.

Današnji dogovor je sicer po besedah Štruklja posledica tega, da na Svizu v tem trenutku ne vedo, pri čem pravzaprav so. "Bile so določene izjave ministra za izobraževanje Žige Turka, ki je zagotavljal, da se bodo pogajanja o standardih in normativih vrnila nazaj v okvir socialnega sporazuma, kamor spadajo po določilih stavkovnega sporazuma, ki ga je vlada s sindikati podpisala spomladi. Vendar pa istočasno nimamo nobenega zagotovila vlade, da to tudi pomeni, da se določbe, ki opredeljujejo normative v vrtcih, umikajo iz zakona za uravnoteženje javnih financ občin," je dejal in dodal, da čakajo jasno stališče vlade, da omenjene določbe umika iz omenjenega zakona.

Kaj pravi minister Turk?

Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk je včeraj poudaril, da s spremembami normativov ne počno nič takega, kar bi bilo škodljivo za otroke ter bi staršem povzročalo slabo voljo in vzgojiteljicam "ogromno več dela". Minister je spomnil, da so že umaknili "eno veliko sporno zadevo" in je torej njihova stran naredila, kar je lahko. Gre za predlog, da bi ena vzgojiteljica del svojega časa delala z eno, del pa z drugo skupino v vrtcu. "Socialni dialog teče, pogovarjamo se, skupaj iščemo rešitve in take napovedi stavke vzpostavljajo zelo slabo vzdušje za pogovor," je še dejal minister.

To, da bo strokovna delavka pol ure več na dan preživela z otroki, pa po ministrovi oceni ne pomeni "nekaj katastrofalnega". Gre za razliko enega ali dveh otrok in še to samo v primeru, če se občina za to odločijo in če imajo prostorske zmožnosti, je poudaril.

Na vprašanje, ali lahko zagotovi, da se bodo o normativih pogajali zgolj znotraj okvirov socialnega sporazuma, je minister dejal, da je pomembno, da se o standardih in normativih pogovarjajo vsebinsko. Ali je to pod oznako socialnega sporazuma ali je pod oznako pogajanj v zvezi z nekim konkretnim zakonom, pa jim je "precej vseeno", pravi minister.

Spremembe normativov in standardov v vrtcih sicer predvideva predlog zakona za uravnoteženje javnih financ občin. Po ministrovih besedah je pripravljena možnost, da se ti normativi in standardi lahko spremenijo, če bo do take odločitve "pri županih, skupnostih, občinah, starših in konec koncev tudi pri vladi kot celoti prišlo". Omenjeni zakon sicer po ministrovih besedah sedaj ni v nobeni proceduri.

Po ministrovem pojasnilu je namen zakona omogočiti občinam, da prihranijo nekaj sredstev, saj jih bodo drugo leto s proračunom manj dobila. Stranska posledica pa je to, da gre del prihranka občini, del pa tudi družinam, če se bo znižala cena vrtca, je dodal.

Državna sekretarka Mojca Škrinjar za Radio Ognjišče

Tudi Škrinjarjeva je v pogovoru za naš radio poudarila, da razlogov za stavko ne vidijo, saj so najbolj sporni člen umaknili. O pogajanjih je dejala, da so se s SVIZ pogajali takoj po sprejetju zakona o uravnoteženju javnih financ. Julijski sestanki so bili uspešni, prišli so do dobre polovice členov in jih tudi uskladili. Po tem času pa je pripravljenost za pogajanja na strani sindikata usahnila, na ministrstvu so to „občutili kot izmikanje“. Prejšnji teden so se pogovori spet začeli. „Sestali smo se že dvakrat, tudi v četrtek se nameravamo sestati in se pogovarjati s sindikalnimi partnerji okoli predlogov glede vrtcev in šolskih normativov,“ je dejala Škrinjarjeva, ki je povedala tudi, kateri predlogi za zdaj ostajajo na mizi. „Trenutno ostaja predlog, da bi v skupine vključili še enega ali dva otroka, vendar le tam, kjer prostorski normativi ustrezajo predpisom.“ Kot argument navajajo dejstvo, da v prvem starostnem obdobju vsak dan povprečno v skupini manjka četrtina otrok, od štirinajstih jih je v povprečju le 10, tudi zaradi bolezni. V drugi starostni skupini (od 4-6 let) pa je dnevno povprečno odstotnih 17 odstotkov otrok, kažejo podatki. „Na podlagi teh podatkov menimo, da dodatna vključitev enega ali dveh otrok ne bi predstavljala take težave, nikakor ne bi ogrožala kakovosti in varnosti.“ Tako odločitev bi imela v rokah občina. Na mizi ostane tudi predlog, da bi vzgojiteljica delala v skupini, torej pri otrocih, tedensko dodatni dve uri in pol. Še en predlog je, ki je bil po mnenju Škrinjarjeve doslej napačno predstavljen v medijih. Ravnateljica bi imela v skladu z zakonom možnost dodatno vključiti kakšnega otroka v vrtec, če bi se družina, ki tega otroka varuje doma ali v zasebnem vrtcu, znašla v težavah. „Ta predlog prinaša olajšanje ravnateljicam, ki opazijo stisko družin,“ meni Škrinjarjeva. Ta se hkrati zaveda, da so številni vrtci zasedeni do zadnjega kotička, v teh dodatnih otrok seveda ne bi vključevali. Obstajajo pa vrtci, kjer je slika drugačna.

Škrinjarjeva je poudarila, da bi spremembe prinesle racionalizacijo tako v občinskem kot v družinskem proračunu. „Če občina ne odpre novega oddelka, temveč napolni obstoječe z dodatnimi otroki, cena programa pade. Če oddelki niso polni, so dražji. Če imate vzgojiteljico dlje časa prisotno v oddelku, ne potrebujete dodatne vzgojiteljice, da zapolni manjkajoče ure. Organizacija bi se tako spremenila, da bi to zmanjšalo ceno programa. Če je cena nižja, je nižji znesek subvencije in tudi končna cena za starše.“

Na ministrstvu so v stiku tudi s starši in predstavniki vrtcev. „Mi se ves čas pogovarjamo z združenjem ravnateljev, Skupnostjo vrtcev in združenjem staršev. Vsi imajo neke predloge, a zdi se, da bi lahko našli nek kompromis. Res pa je, da so me s skupnosti vrtcev obvestili, da so jim vzgojitelji vzeli ves mandat za pogovore. Ravnatelji so v vrtcih ostali brez besed, brez možnosti za pogovore. Mi bomo kljub temu še vedno iskali njihove odgovore, v tej državi je še vedno svoboda govora, mislim, da tudi ravnatelji lahko kaj povedo,“ je bila v pogovoru za naš radio odločna državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje.