Predstavitev papeževe poslanice za 46. svetovni dan miru in poslanice Božjemu ljudstvu z zasedanja škofovske sinode - Od leve proti desni: Primož Jerman, nadškof Anton Stres, prof. dr. Rafko Valenčič
Papež Benedikt XVI. v novoletni poslanici za nov gospodarski red
Slovenija
Predsednik Slovenske škofovske konference nadškof Anton Stres je danes v galeriji Družina predstavil papeževo poslanico za 46. svetovni dan miru z naslovom Blagor tistim, ki delajo za mir. Benedikt XVI. v njej med drugim poudarja, da je resnični mir hkrati Božji dar in človekovo delo. Glede na trenutne razmere v svetu še ocenjuje, da bi morali v svetu vzpostaviti drugačen gospodarski red, ki bi bil pravičnejši in hkrati solidaren do vseh.
Ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. dr. Anton Stres o papeževi poslanici:
Papež Benedikt XVI. je sredi meseca decembra objavil tradicionalno poslanico za svetovni dan miru, ki ga na novoletni dan obhajamo v Katoliški Cerkvi. To je že 46. dan miru in osma poslanica za ta dan sedanjega papeža (prva je bila za novo leto 2006).
Letošnji naslov poslanice je vzet iz Jezusovega govora na gori o blagrih Blagor tistim, ki delajo za mir. Papež želi spodbuditi vse katoličane in druge ljudi, da bi postali taki delavci za mir in v pričujočem kratkem tekstu daje nekaj izhodišč za razmišljanje o tem, v kateri smeri naj delamo za mir. Krvavi spopadi še vedno trajajo, prav tako pa obstajajo velike napetosti zaradi vedno večjih razlik med bogatimi in revnimi, zaradi prevlade egoističnega in individualističnega mišljenja, ki se izraža skozi neregulirani finančni kapitalizem. Papež omenja tudi mednarodni terorizem in mednarodni kriminal ter fundamentalizem in fanatizem, ki po njegovem sprevračata pravo naravo religije. Omenja tudi dramo lakote, ko pravi, da je prehrambena kriza hujša kakor finančna.
Nasproti tem pojavom postavlja papež etiko evangeljskih blagrov, na osnovi katerih bi bilo mogoče zgraditi družbo, utemeljeno na resnici, svobodi, ljubezni in pravičnosti. Za to pa bi bilo potrebno prerasti diktaturo relativizma in z njim povezano nihilistčno pojmovanje morale, ki zanemarja naravni zakon, ki ga je Bog zapisal v srce vsakega človeka. V okviru te kritike relativističnih antropoloških in moralnih pojmovanj, papež ponovi tradicionalna katoliška stališča glede družine, zgrajene na zakonski zvezi med možem in ženo, glede splava in evtanazije, ki ju ponovno zavrne. Sveti oče ponovi svoje stališče, da je trajen mir mogoče graditi samo na takem pojmovanju človeka in etike medčloveških odnosov, ki predpostavljajo za vse ljudi obvezen naravni zakon in naravno pravo.
Resnični mir je hkrati Božji dar in človekovo delo, zato papež opozarja na potrebo novega ekonomskega modela. Tak ekonomski model bi moral nadomestiti tistega, ki je prevladoval zadnja desetletja in je maksimaliziral dobiček ter potrošnjo, egoizem in individualizem in je ocenjeval človeško osebo samo po njeni sposobnosti, da ustreže zahtevam tekmovalnosti in konkurenčnosti. Nov in drugačen gospodarski red pa bi moral izhajati iz bratstva in delitve, zastonjskosti in logike daru. Ker je namen poslanice, da bi prebudila in okrepila odgovornost za mir v svetu, papež govori tudi o vzgoji za mir, ki je še posebej potrebna zaradi sodobne krize institucij in celo demokracije.
Papež se prav tako spominja 50. obletnice II. vatikanskega koncila in bližnje 50-letnice okrožnice Janeza XXIII. Pacem in terris (Mir na zemlji), posvečeni miru. Koncil in Janez XXIII. sta močno poudarila temeljne vrednote dostojanstva vsake človeške osebe, njegovo svobodo in družbo, zamišljeno in zgrajeno, da bo služila vsakemu človeku brez vsake diskriminacije, se pravi skupnemu dobremu, kar je osnova za pravičnost in s tem tudi za mir.
Nova evangelizacija ni neke vrste rekatolizacija!
Dr. Rafko Valenčič je predstavil dokument Poslanica božjemu ljudstvu, ki so ga izdali škofje po oktobrski sinodi v Rimu, na kateri so razpravljali o novi evangelizaciji. Sinoda je papežu poslala 58 predlogov, ki bodo vključeni v sklepni dokument, ki na bi predvidoma izšel v letu dni. Opozoril je na morda včasih narobe razumljeno razlago zveze nova evangelizacija, ki ne pomeni neke vrste rekatolizacije, ampak za utrditev in poglobitev vere v vernikih, so zapisali na spletni strani katoliškega tednika Družina. Dodali so še, da je glavni poudarek dokumenta vera v Kristusa kot osebo – ne ideja ali politični ali družbeni sistem. "Gre za pričevanje z življenjem, ne le besedo," je poudaril Valenčič. Škofje se obračajo na vsako celino posebej in opisujejo, kaj je zanje najbolj značilno in v čem so še njihove naloge. Najprej se tako obrača na tiste, ki so trenutno najbolj na udaru – na kristjane na Bližnjem vzhodu, kjer je krščanstvo trenutno najbolj preganjano, vesolja Cerkev pa jim želi sporočiti, da jim ostaja blizu. Za Evropo dokument opozarja, da je močno sekularizirana (razkristjanjena) kot posledica različnih ideologij, a evropske kristjane nagovarja, naj jih težave ne ustrahujejo, ampak naj jim bodo v izziv, "ki ga morate preseči in priložnost za še bolj veselo in živo oznanilo Kristusa in njegovega evangelija življenja".
