Predsedniški kandidati Pahor, dr. Türk in dr. Zver
Predsedniški kandidati o polpretekli zgodovini
Slovenija | 08.11.2012, 20:03
Po včerajšnjem soočenju na Radiu Ognjišče so predsedniški kandidati v kratkih intervjujih, ki smo jih posneli z vsakim posebej in jih objavljamo v tem tednu, danes odgovarjali na vprašanja, povezana s polpreteklo zgodovino. Med drugim nas je zanimalo, kako Borut Pahor, dr. Milan Zver in dr. Danilo Türk gledajo na Resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu ter o vojnih in medvojnih pobojih.
Pahor je poudaril, da si je kot predsednik vlade prizadeval, da bi koalicija potrdila resolucijo o Evropski zavesti in totalitarizmu, a za to ni bilo soglasja. „Rad bi povedal, da je moja kariera dela v eni stranki, ki je naslednica komunistične, v bistvu kariera spreminjanja te stranke skozi preteklost v prihodnost. Leta 1998 sem začel spreminjati to stranko s pismom, v katerem sem si prizadeval za spravo med Slovenci, kar je takrat povzročilo velik vihar,“ je povedal Pahor. Dodal je, da je bil zaradi tega na preizkušnji v stranki, saj so nekateri zahtevali glasovanje o njegovi zaupnici kot predsedniku stranke, a jo je prestal. Pahor želi, da bi, kolikor je to mogoče, „na pravičen in moralno etičen pieteten način znali tudi manj sovražno pogledati na slavne in tudi manj slavne, mračne dni naše polpretekle zgodovine, ker iz enega črpamo našo samozavest, iz drugega pa opomin, da napak ne ponavljamo.“
Dr. Zver pa je poudaril, da je bila pri nas razprava o omenjeni resoluciji prekratka. „V evropskem parlamentu so vsi slovenski poslanci korektno glasovali za to resolucijo, ko pa bi jo bilo treba implementirati na ustrezen način tudi v Sloveniji, je naletela na blokado. Spomnim se že naših poskusov iz koncev 90. let, ko smo pokušali ratificirati eno drugo resolucijo (Resolucijo 1096 o ukrepih za odpravo negativnih posledic bivših komunističnih totalitarnih sistemov; op. a.), ki je bila prav tako sprejeta na ravni evropskih institucij, pa ni šlo,“ je povedal dr. Zver. Meni, da bi se na tem področju morali levica in desnica poenotiti, kar bi po njegovem prispevalo k manjši delitvi v prihodnje. „Evropa je nastala na pogorišču totalitarizmov in vojn in seveda si vsi skupaj prizadevamo, da se te zadeve ne bi nikoli več ne bi ponovile.“
Da so pri nas razprave o teh temah načeloma precej polemične, je opozoril dr. Türk in dodal, da je o njih mogoče imeti različna mnenja in tudi razlage. „Zavzemam se za to, da bi bile te razlage čimbolj strpne, mirne, čimbolj argumentirane, strokovne, in zato mi ni bilo všeč, kaj vse se je napletalo okrog razprave o tej resoluciji Evropskega parlamenta. Mislim, da je ta resolucija pričakovana. Prav je, da se Evropa posveča temu delu svoje zgodovine, ampak tej zgodovini, kot vsaki drugi, se je treba posvečati z občutkom za skupno dobro. Kar zadeva razprav v bodoče, bi želel, da so te čim manj polemične,“ je še povedal dr. Türk.
