Predsedniški kandidati
Predsedniški kandidati o vlogi Cerkve pri demokratizaciji
Slovenija | 06.11.2012, 16:30
Predsedniški kandidati dr. Danilo Türk, Borut Pahor in dr. Milan Zver so za Radio Ognjišče spregovorili, na kakšen način je lahko predsednik zgled skromnosti, kako ocenjujejo vlogo Cerkve na Slovenskem pri demokratizaciji naše države ter tudi kakšen je njen prispevek na področju šolstva in sociale, zanimalo pa nas je tudi, kako si predstavljajo ločenost Cerkve in države ter, zakaj se pri nas Cerkev pogosto kar izključuje iz družbe.
„Predvsem je prav, da predsednik republike živi skromno kot oseba,“ je na vprašanje o skromnosti predsednika republike dejal dr. Danilo Türk. „Živim v stanovanju, v katerem sem živel 30 in več let in nimam nobenih posebnih potreb,“ je povedal in dodal, da Slovenija v mednarodnih povezavah deluje skromno. Borut Pahor pa je glede skromnosti povedal, da je bil prvi politik, že v letih 1990, ki je uredil seznam prejetih daril. „Sem prvi predsednik državnega zbora, ki je omejil potrošnjo reprezentance in vse, kar je bilo nad tem limitom, sem plačal sam. Sem, kot veste, prvi predsednik vlade, ki je bolj ali manj sam plačeval reprezentanco,“ poudarja Pahor, ki se je za te ukrepe odločil zato, da bi spodbudil ljudi, ki imajo višje prihodke, da pokažejo solidarnost s tistimi, ki so na pragu revščine. „Vsi politiki uporabljajo javni denar pri svojem delu, zlasti pri potovanjih, in tukaj morajo biti zelo racionalni in skromni, ne smejo biti pretirano razkošni in tudi ne potratni,“ pa trdi dr. Milan Zver. Opaža, da v zadnjih letih politiki pri svojem delu varčujejo nekoliko več, kot so v preteklosti. „V času slovenskega predsedovanja smo uporabljali redne linije in ekonomski razred, tudi poslanci se danes poslužujejo cenejših kart,“ je povedal Zver, ki je prepričan, da morajo biti politiki tudi na tem področju zgled državljanom.
V obdobju, ko se je Slovenija osamosvajala, je Cerkev po besedah dr. Türka igrala izjemno konstruktivno vlogo. „Vlogo, ki je bila izrazito posvečena skupnosti in ki je bila v zelo dobri komunikaciji z vsemi drugimi dejavniki.“ Türk je opozoril tudi na težave, s katerimi se sooča Cerkev, omenil je finančne težave, ki zagotovo zmanjšujejo njen ugled. „Cerkev ostaja pomembna institucija, je tudi pomembna civilno družbena organizacija in prav v tej dvojnosti vlogi Cerkve je v bistvu situacija najbolj zanimiva. Cerkev je hierarhična organizacija, hkrati pa ima civilno družbene funkcije. Gledano s stališča predsednika republike je tako, da je v teh časih sodelovanje na socialnem in humanitarnem področju izredno intenzivno,“ je povedal Türk in posebej podčrtal zgledno sodelovanje s Karitas.
Borut Pahor je najprej dejal, da kot evropski poslanec ni bil naklonjen ideji, da bi se v ustavo Evropske unije zapisalo, da ima ta tudi krščanske korenine, „ker bi potem morali omeniti še kakšne druge stvari in bi odprli vprašanje, ki bi prej vrglo nekaj senc na strpnost, kot pa jo odpravilo“. Dejal je še, da je imel in ima sam do Cerkve in verujočih zelo toleranten pogled. „Poskušal sem vedno ravnati tako, da zame ni bilo pomembno, ali je človek veren ali ne. To je njegova pravica! Če je veren, potem je treba to njegovo odločitev spoštovati. Cerkev na Slovenskem ima pomembno vlogo, tega nisem nikoli zanemaril in to se lahko vidi tako tekoč z očmi,“ je povedal Pahor in dodal, da je Cerkev sestavni del našega življenja. „Želel bi si, da vprašanje vere in Cerkve ne bi delilo Slovencev in bi bilo samoumevno,“ je še povedal in sklenil, z besedami, da je Cerkev Slovenskemu narodu dala „največji karakter“.
„Vloga Cerkve v razvoju slovenske družbe in naroda je izjemno pomembna. Že stoletja nazaj je dala izjemno kulturno vlogo. Preko prevoda Svetega pisma smo Slovenci med prvimi postali pismeni in se postavili na zemljevid kulturnih narodov v Evropski uniji,“ je povedal dr. Milan Zver. Po njegovih besedah sta Cerkev in nasploh krščanstvo v slovenski zgodovini igrala pomembno vlogo. To je utemeljil z besedami, da je skozi krščanstvo prišla demokracija in demokratična ideje ter praksa. Spomnil je, da je katoliška politična doktrina prva sprejela demokracijo, medtem ko so bili liberalci proti. „Tudi v času velikih sprememb, padca komunizma in osamosvojitve in tudi demokratizacije Slovenije, je bila vloga Cerkve izjemno konstruktivna,“ je poudaril Zver.
