Borut Pahor in Tanja Pečar
Borut Pahor zmagovalec predsedniških volitev
Slovenija | 02.12.2012, 22:44
Volivci so glede na neuradne delne izide v finalu predsedniške tekme za četrtega predsednika Slovenije izglasovali Boruta Pahorja. Podprlo ga je 67,44 odstotka volivcev. Na čelu države bo zamenjal Danila Türka, ki je prejel 32,56 odstotka glasov. Neveljavnih je bilo 14.546 glasovnic.
V drugem krogu je po do zdaj zbranih podatkih, objavljenih na spletni strani Državne volilne komisije, glasovalo 717.892 od 1.711.240 volilnih upravičencev, kar pomeni, da je bila volilna udeležba 41,95-odstotna. Gre za rekordno nizko udeležbo, v prvem krogu tokratnih volitev je na primer glasovalo 48,25 odstotka volilnih upravičencev.
Na končne izide volitev bo sicer treba počakati še dober teden. V ponedeljek bodo namreč danes oddanim glasovom prišteli še rezultate glasovanja po pošti iz Slovenije. Čez teden dni, 10. decembra, bodo prišteli tudi glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz tujine. Volivcev s stalnim prebivališčem v tujini je 63.106. Ti glasovi glede na trenutno razliko med kandidatoma izidov volitev ne morejo spremeniti.
Pahor v svojem štabu: To je začetek novega upanja, novega časa
Pahor je po objavi rezultatov vzporednih volitev, ki mu kažejo prepričljivo zmago, dejal, da njegova zmaga pomeni "šele začetek, začetek nečesa novega, novega upanja, novega časa". Povedal je tudi, da je prevzet nad podporo volivcev, prav tako verjame, da ni skoraj nobenega problema, ki ga ne bi mogli premagati skupaj. Podporo ne jemlje le kot podporo sebi osebno in podporo svoji viziji, ampak jo jemlje, "kot nekaj, kar obvezuje vse nas, da storimo vse tisto, kar bo potrebno za to, da se kot narod in država izkopljemo iz težav". Ali bomo v tem uspeli, je po njegovem odvisno od vseh nas, kot je še poudaril, bo dal sam od sebe "sleherno moč". "Potrebujemo zaupanje drug v drugega, medsebojno spoštovanje, strpnost, posluh. Naj bodo razlike med nami še tako velike, je to, kar nas povezuje, še močnejše," je dodal.
Pahor je prav tako povedal, da si v tem trenutku zastavlja marsikatero vprašanje, a pozna en pomemben odgovor: "Da je ob vseh skrbeh, strahovih in nezaupanjih med nami dovolj upanja, moči in poguma." Verjame, da problemov, ki niso le slovenski, ampak tudi skupni evropski, ni mogoče rešiti brez zaupanja v ustanove, kot so vlada, parlament in predsednik republike, a si morajo te zaupanje ljudi z garanjem v skupno dobro zaslužiti. Pahor verjame, da je to mogoče.
Na vprašanje, kaj bo njegova prva poteza glede pogovorov med opozicijo in koalicijo oziroma Janezom Janšo in Zoranom Jankovićem, je Pahor odgovoril, da je bil njegov predlog od vsega začetka, da se sklene politični dogovor vseh parlamentarnih strank. Ob tem je napovedal, da se do prisege ne bo mešal v pristojnosti predsednika republike, ki bo svoje delo opravljal v skladu s svojimi nalogami. Do takrat tudi ne namerava komentirati njegovih ali drugačnih ravnanj. Pripravil se bo, da bo tisti trenutek, ko bo prevzel položaj predsednika, storil vse, da bo vsako zaupanje, ki ga je danes prejel, tudi izpolnil.
Pahor izvolitev doživlja predvsem kot odgovornost, ki pa ji bo kos
Novoizvoljeni predsednik republike Borut Pahor napoveduje, da se bo do 22. decembra, ko bo prisegel, umaknil iz javnosti. V tem času se bo posvetil pripravi načrtov, da bo lahko po prevzemu funkcije takoj začel delati vse, kar je treba za dosego dogovora v politiki. Izvolitev doživlja predvsem kot odgovornost, ki pa ji bo kos, je zagotovil v medijskem središču v Cankarjevem domu.
Pahor pravi, da je njegova zmaga šele začetek novega časa, za katerega upa, da bo slovenska politika dosegla dogovor. "Če in v kolikor bodo strankarski voditelji menili, da lahko pri tem dogovoru sodelujem in k njemu tudi pripomorem, bom to storil z največjim veseljem in izkušnjami," je dejal v izjavi za javnost v medijskem središču v Cankarjevem domu.
Pojasnil je, da bi moral biti dogovor o ukrepih za izhod države iz krize pospremljen z dogovorom, da se politika odreče nekaterim ravnanjem, ki so sicer običajna za normalne čase, a lahko v neobičajnih časih zamajejo zaupanje ljudi. "Sedaj potrebujemo zaupanje ljudi, da bomo skupaj oblikovali in izvedli ta dogovor in se bomo odrekli vsem izjavam, ravnanjem, ki bi kakor koli spodbujala čustva med ljudmi, da bi to upanje, da lahko uspemo, pokvarilo," je dejal.
V času do 22. decembra, ko bo prisegel kot novi predsednik republike, se bo posvetil pripravi vseh načrtov, ki so potrebni, da bo lahko takoj dan pozneje začel delati vse, kar je treba za dosego teh ciljev, je napovedal. V tem času bo tako opravljal številne pogovore z ljudmi iz strankarskega, državnega, akademskega in drugih svetov, je napovedal. Prav tako bi se želel srečati tudi s tistimi, s katerimi se v času kampanje ni razumel, je dejal.
Pahor se je danes tudi zahvalil protikandidatoma Danilu Türku in Milanu Zveru in ju označil kot "odlična, poštena in častna moža". Dejal je tudi, da bi mu lahko današnja izvolitev vlivala neizmerno čast, a ga izvolitev v prvi vrsti in predvsem predstavlja pred odgovornost. "Da ne bo pomote, tej odgovornosti sem kos. Tem nalogam, ki so v pristojnosti predsednika republike, bom kos. Delal bom tako, kot bom presodil, da bo dobro za celotno skupnost," je zagotovil.
Zahvalil se je tudi volivcem, ki so ga danes podprli. Ob tem pa je dejal, da bo imel enako pred očmi tudi težave, stiske, interese ter hotenja tistih, ki zanj niso volili. "Vsi skupaj smo naša domovina. In ta naša domovina je domovina slehernega od nas," je povedal.
Dejal je tudi, da bi rad ustvaril atmosfero, v kateri bi se vsi počutili kreativne. V vsakemu od nas je nekaj dobrega, nekaj talenta, nekaj tistega, brez česar naša domovina ne more, je dejal novoizvoljeni predsednik države. Dodal je, da je prav v tem naša moč tako navznoter kot navzven. "Ko bomo premagali to krizo in jo enkrat bomo, bomo imeli spet samozavest, ki smo jo imeli, ko smo ustanovili državo in se bomo zavihteli med zvezde Evrope. Ta zvezda bo svetila na nebu," je še napovedal.
Aktualni predsednik Türk je po objavi izidov vzporednih volitev Pahorju čestital za zmago. Opozoril je, da je bila volilna udeležba tudi tokrat razmeroma nizka. "To nas seveda mora skrbeti in želim si, da bi volitve v prihodnje doživljale višjo volilno udeležbo," je dejal. Volitve so po Türkovih besedah pomemben trenutek sleherne demokracije, zato je hvaležen vsem volivcem, ki so glasovali, posebej se je zahvalil tistim, ki so podprli njegovo kandidaturo za drugi predsedniški mandat. Kot je dodal, vzporedne volitve kažejo, da teh volivcev ni bilo dovolj, da bi mu bil podeljen drugi predsedniški mandat. "Hvaležen sem državljanom in državljankam, da so me pred petimi leti izvolili za predsednika republike in da sem imel to izjemno priložnost pet let opravljati predsedniško delo. To delo sem opravljal z velikim veseljem, velikim zagonom, z veliko vnemo in verjamem da sem ga opravljal tudi dobro," je pojasnil Türk.
Prepričan je, da bo čas pokazal, kako na njegovo predsedniško delo gleda skupnost državljanov in zgodovina. Kot je še povedal, je v petih letih največji del svojega časa kot predsednik republike posvečal ljudem in tistim vprašanjem, ki jih povezujemo s pojmom socialne države, s skrbjo za boljšo pravno državo, za mednarodni ugled in spoštovanje republike Slovenije. Dodal je, da so vse to pomembni cilji in vrednote, ki ostajajo za prihodnost.
Türk v Cankarjevem domu: Delali smo dobro in delali smo prave stvari
Aktualni predsednik republike Danilo Türk, ki se v treh tednih poslavlja od te funkcije, je v izjavi v Cankarjevem domu ocenil, da "smo delali dobro in da smo v razmerah, ki so bile, delali prave stvari". Borutu Pahorju je čestital za zmago ter mu zaželel veliko uspeha pri delu, ki ne bo lahko, a ga bo opravljal po najboljših močeh.
Türk se je zahvalil državljankam in državljanom, ki so ga pred petimi leti izvolili za predsednika republike in mu s tem dali možnost, da opravlja "to zahtevno in resno delo pet let" Kot je ocenil, ga je opravljal po najboljših močeh in tako kot pravi prisega, v skladu z ustavo, po svoji vesti in za blaginjo državljank in državljanov.
"Veliko dela je bilo opravljenega, veliko svoje energije sem posvečal ključnim vprašanjem, ki zadevajo Slovenijo in njen razvoj," je dejal Türk in dodal, da je največji del svojega časa posvetil socialnim vprašanjem, ohranitvi socialne države, krepitvi pravne države in ugledu, ki ga mora uživati Slovenija v tujini.
"Prepričan sem, da ko se razkadijo decembrske meglice, ko posije sonce in ko bo malo distance, se bo moje delo dobro cenilo," je poudaril. Spomnil je, da je vseh pet let užival visoko podporo javnosti, največji del časa najvišjo podporo javnosti v Sloveniji vse do zadnjega meseca, in za to se je še posebej zahvalil.
Za odlično in zgledno delo se zahvalil sodelavcem in sodelavkam v uradu. Mojci Toš, ki je vodila njegov kabinet, generalnemu sekretarju urada predsednika republike Urošu Kreku in Francu Hočevarju, ki je deloval z veliko energijo, znanjem in sposobnostmi na področju socialnih in humanitarnih vprašanj.
Zahvalil se je tudi Franciju Perčiču za odlično poznavanje podjetniškega sveta in številne nasvete na področju ekonomije, generalu Ladislavu Lipiču za svetovanje na področju obrambne in varnostnih vprašanj, Tanji Miškovi za svetovanje v vseh diplomatskih vprašanjih in Boštjanu Lajovicu, ki mu je svetoval v medijskih zadevah.
"Pred mano so še trije tedni opravljanja predsedniške funkcije. To delo bom opravljal z enako vestnostjo in poštenostjo, kot doslej," je napovedal. Kot je dejal, ostaja aktiven, odgovoren in informiran občan in državljan RS.
Spomnil je, da je v slovenski politiki šele od leta 2007. Poudaril je, da ima poklic, v katerem je bil uspešen pred izvolitvijo za predsednika republike. Na svoj poklic, na diplomatsko in profesorsko delo, ki ga je opravljal, je ponosen. "To delo je lepo, pomembno in marsikatera naloga iz tega okvira je taka, da jo bom lahko opravljal še naprej kot aktiven državljan, tako na ravni RS kot na mednarodni ravni," je ocenil Türk.
Ob koncu je poudaril, da je ponosen na podporo tako dobrega in tako visoko državljansko usposobljenega tima ljudi, ki so mu pomagali v volilni kampanji. Med drugim se je zahvalil Slavku Gabru, ki je vodil njegov volilni štab, Igorju Pribcu, ki je s poglobljenim poznavanjem družbe in politike veliko pomagal v volilni kampanji.
Za predsedniški stolček se je na tokratnih volitvah kot kandidat SDS-a in N.Si-ja potegoval tudi evropski poslanec Milan Zver, a je v prvem krogu izpadel iz tekme. Po drugem krogu je na družbenem omrežju Twitter čestital Pahorju za zmago. Kot je zapisal, upa, da bo njegova zmaga nova priložnost za demokratični del slovenske politike.
Premier Janša čestital Pahorju
Pahorju je na spletnem omrežju Twitter čestital predsednik vlade Janez Janša. Dozdajšnjemu predsedniku republike Türku se je zahvalil za tisto, kar je bilo dobrega v njegovem mandatu. Janša je ob oddaji svojega glasu v drugem krogu dejal, da se je prvič, odkar so v Sloveniji svobodne volitve, teh udeležil zato, da glasuje proti. Upa, da bo novi predsednik države bolj povezovalen.
Virant: Zmagala je sredinska, zmerna, konstruktivna politika
Predsednik državnega zbora in predsednik DL-a Gregor Virant ocenjuje, da ni zmagal le Pahor, ampak tudi sredinska, zmerna, konstruktivna politika, usmerjena v rešitve. Po Virantovih ocenah bo Pahorjeva izvolitev za predsednika republike delovala pomirjevalno na stanje v državi. Nad nizko volilno udeležbo bi se po njegovem mnenju morali zamisliti vsi politiki. V DL-u, ki je Pahorja podprla v kandidaturi, so po Virantovih besedah izjemno veseli njegove zmage. Pahor lahko, tako Virant, s to stranko računa na močnega partnerja. Virant prav tako meni, da bo sodelovanje med predsednikom republike in med njim kot predsednikom parlamenta odlično.
Predsednik SD-ja Igor Lukšič ocenjuje, da je sporočilo teh volitev popolnoma jasno. Ljudje so se po njegovem mnenju odločili, da podprejo Pahorja, v katerem prepoznavajo osebo, ki bo znala združiti Slovenijo in omogočiti, da bo naredila korak naprej. Po Lukšičevih besedah je pomembno tudi to, da je Pahor kandidat SD-ja, česar nikoli ni skrival, medtem ko so na drugi strani kampanjo gradili na tem, da stranke niso pomembne, da so pomembni le dejavni državljani.
Predsednik PS-a Zoran Janković je ponovil, da še vedno podpira Türka, a so državljani odločili, da je zmagovalec Pahor. Janković je Pahorju zaželel vse dobro, predvsem zaradi razvoja naše države.
Rezultate drugega kroga predsedniških volitev je komentiral tudi vodja poslanske skupine N.Si-ja Matej Tonin. Pahorju je čestital za uspeh in poudaril, da se v njegovi stranki takšnega rezultata iskreno veselijo. Volivci so po njegovih besedah rekli odločen ne konfliktni politiki. Vodja poslancev N.Si-ja upa, da bo Pahor ravnal kot predsednik vseh, da ne bo zagovarjal interesov desnice ali levice, ampak interese Slovenije. Nizka volilna udeležba je po njegovih besedah sporočilo, da so ljudje naveličani uradne politike, a na drugi strani tudi spodbuda politikom, da se tega zavejo in začnejo ravnati drugače.
Predsednik SLS-a Radovan Žerjav ocenjuje, da so ljudje tudi tokrat zavestno stopili čez blokovske in ideološke delitve. Prepričan je, da so ljudje izkazali trdno željo in pričakovanja, da slovenska politika naposled vendarle postane bolj dialoška, dogovorna in sposobna skozi vzajemno spoštovanje družno sprejemati ukrepe, ki bodo Slovenijo popeljali iz težjih gospodarsko-socialnih razmer. Žerjav izreka čestitke novoizvoljenemu predsedniku republike Pahorju. Kot je zapisal, v SLS-u obžalujejo nizko volilno udeležbo, k čemur so po njihovi oceni med drugim zagotovo doprinesli tudi protesti ljudi na ulicah v zadnjem tednu.
Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je ocenil, da ima Pahor vse nastavke za dobrega predsednika republike, ker je precej "širok" in bo lahko povezal levo in desno politično opcijo. Prav to je v tem trenutku po Erjavčevem mnenju velik problem za Slovenijo, saj se pravzaprav ni mogoče o ničemer dogovoriti.
Rezultat predsedniških volitev, na katerih je Borut Pahor prepričljivo premagal dosedanjega predsednika Danila Türka, je po ocenah predsednika Zbora za republiko Lovra Šturma pričakovan. Poudaril je, da je bil Pahor izvoljen s širokim zaledjem volilnega telesa, kar pa ga tudi obvezuje, da bo spoštoval interese najširših političnih skupin v Sloveniji.
To po Šturmovih besedah pomeni, da bo treba poiskati skupno pot za rešitev iz krize, da reševanje slovenskega položaja v nobenem primeru ne more potekati na neustaven način, denimo s pozivi k rušitvi vlade ali celo z uporabo nasilja. Nasilje je treba, tako Šturm, najostreje obsoditi, ob čemer je prepričan, da bo Pahor v tem pogledu lahko odigral pomembno vlogo.
Na vprašanje, ali je dovolj desnega volilnega telesa dobilo svojega predsednika, pa je Šturm odgovoril, da bi v tem trenutku težko govorili, ali ga je dobila levica ali desnica. Dobili smo novega predsednika, je dodal.
Po Tomšičevem mnenju bo Pahorjeva izvolitev prinesla normalizacijo odnosov med vlado in predsednikom republike
Za političnega analitika Matevža Tomšiča rezultati današnjega drugega kroga predsedniških volitev, v katerem je prepričljivo zmagal Borut Pahor, niso nobeno presenečenje, saj da je bil po zmagi v prvem krogu volitev velik favorit. Po njegovem mnenju bo izvolitev Pahorja prinesla normalizacijo odnosov med vlado in uradom predsednika republike.
Pahorjevemu protikandidatu, Danilu Türku, pa se po Tomšičevem mnenju očitno neka velika radikalizacija njegovih stališč v obdobju med prvim in drugim krogom, sploh v zadnjih dneh, ni obrestovala.
Tomšič sicer ne more oceniti, ali bo Türk po današnjem porazu ostal na politični sceni. Če bo, Tomšič meni, da bo imel vsaj na začetku verjetno težave, ker bo imel nekakšen sloves poraženca, nekoga, ki je prepričljivo izgubil volitve za ponovitev predsedniškega mandata.
Tomšič tudi meni, da bo Pahor držal obljubo in vodil povezovalno politiko kot predsednik republike.
Kdo je Borut Pahor
Borut Pahor je bil rojen leta 1963 v Postojni. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani politolog smeri mednarodni dejavnosti. Svojo politično pot je začel leta 1990 kot delegat tedanje Skupščine Republike Slovenije.
Leta 1992, 1996 in 2000 je bil izvoljen za poslanca državnega zbora. Pahor, ki je bil marca 1997 izvoljen za novega predsednika takratne Združene liste socialnih demokratov, je postal predsednik državnega zbora, medtem ko je stranka sodelovala tudi v vladi in pokrivala tri resorje. Še pred koncem mandata državnega zbora, junija 2004, je bil s prednostnimi glasovi izvoljen za poslanca v Evropskem parlamentu. Na volitvah leta 2008 je SD postala relativna zmagovalka in Pahor je do predčasnih volitev leta 2011 vodil vlado. Na teh volitvah je ponovno postal poslanec, na mestu predsednika SD pa ga je letos zamenjal Igor Lukšič.
Borut Pahor ima z odvetnico Tanjo Pečar sina Luko, aktivno govori angleški in italijanski jezik, pasivno francoskega, v prostem času pa se ukvarja s športom.
Foto: www.facebook.com/borutpahor.si
