Na Ponikvi in Slomu so se srečali kmetje iz vse Slovenije

Pater Benko se je v pridigi med drugim ustavil pri našem izobraževalnem sistemu. „Današnja šola se zelo trudi, da bi otrokom dala veliko znanja. Veliko je umnih ljudi, a niso modri. Vsi tožimo, v kakšnih časih smo. Postajajo zelo resni, za nekatere prav hudi. Sprašujemo se, zakaj smo prišli tako daleč. Mislim, da zato, ker je bilo preveč znanja in premalo modrosti. Znanja, kako se polastiš tuje lastnine, in modrosti, ki bi rekla, da to ni dobro, ne zate, ki kradeš, ne za narod, ki mu pripadaš, kaj šele za vero, če si vernik,“ je poudaril. Ob tem je omenil, da je imel velikokrat v življenju priložnost občudovati modrost preprostih ljudi, ki ji rečemo zdrava kmečka pamet.

Zdravo kmečko pamet je omenjal tudi Granda. V teh kriznih časih je po njegovem pomembna predvsem modrost, naj trošimo toliko, kot imamo. Granda je sicer poudaril, da ni države oziroma človeške družbe brez kmetijstva. Zanj je kmečko vprašanje eno najtežjih tako v zgodovini kot sodobnosti. Zapleteno je, ker je hkrati gospodarsko in družbeno. „Njegovo družbeno pogojenost dodatno zapleta dejstvo, da kmet ni bil nikoli odvisen samo od pameti, znanja in dela, ampak vselej in to v veliki meri tudi od narave. Te nikoli ne bomo mogli povsem obvladovati, vedno bo močnejša od nas,“ je dejal. Kot je dodal, v svetu in tudi pri nas prevladuje prepričanje, da je ključno vprašanje za uspeh kmetovanja velikost kmečke posesti, organizacija kmetijske proizvodnje in posluh za potrebe trga. A prepričan je, da so časi, ko je bil kmet samozadosten, čeprav po njegovem to v resnici tudi nikoli ni bil, saj je bilo treba vsaj kakšno stvar kupiti ali zanjo zamenjati lasten pridelek, za vselej minili. Po besedah Grande je za slovensko kmetijstvo najbolj usodno mnenje, da je možno kmetovati samo tam, kjer ima nekdo v lasti ali najemu površine, ki so velike sto in več hektarjev, kar je prava veleposest. Po tej poti, tako Granda, Slovenci ne bomo daleč prišli, ker imamo premalo zemlje. „Bistvo kmeta in kmetovanja je individualna lastnina zemlje, individualno vodenje kmetije in čustvena navezanost na vse, kar je z njo povezano. Za kmetijstvo bo vselej ključnega pomena zemlja, to je narava in delo, za industrijo pa vselej in samo delo, tudi opredmeteno v strojih in zanje pripravljenih surovinah, ki prinaša zaposlenim plačo in predvsem lastnikom vedno večji dobiček,“ je bil jasen Granda. Če smo Slovenijo spravili na svet, imamo do nje tudi obveznost. Dati ji moramo namreč gotovo prihodnost, predvsem pa ji vdihniti slovensko dušo poštenja, dela in odgovornosti. „Tega ji manjka, zato je danes slovenskemu kmetu težko,“ je še ocenil Granda.

Udeležence devetega vseslovenskega srečanja kmetov pod geslom Kjer je Bog doma, tam se uživa sreča vsa, sta nagovorila tudi predsedniški kandidat Milan Zver in predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič.