Loreto v pričakovanju svetega očeta
Cerkev po svetu
Marijino svetišče v Loretu se pripravlja na obisk papeža Benedikta XVI. To bo prvi v vrsti več pomembnih dogodkov v življenju vesoljne Cerkve, ki so na programu v oktobru. Sveti oče bo v četrtek v Loretu tako vse skupaj izročil Marijini priprošnji.
Črna Marija
To romarsko središče je bilo že v preteklosti tesno povezano s papeži. Tu se, kot pravi izročilo, nahaja dom svete družine iz Nazareta. Svetišče pa slovi tudi zaradi t. i. črne Marije ali lavretanske Device. Gre za kip, ki ga verniki častijo v notranjosti nazareške hišice. Njegova posebnost je temno Marijino obličje, ki je značilno za najstarejše podobe. Zgodovina tega kipa sega v 14. stoletje, vendar pa se je leta 1921 izgubil v požaru. Leto kasneje je tako nastala nova podoba, ki je delo Leopolda Celanija in je izdelana iz lesa libanonske cedre. Najpomembnejša praznika za loretsko svetišče sta 8. september, ko obhajamo Marijino rojstvo, in 10. december, ko se spominjamo prihoda nazareške hišice v Loreto.
Pomembni romarji
To Marijino svetišče v Loretu pa ni povezano le s Petrovim naslednikom. Kraj so obiskale tudi druge pomembne zgodovinske osebnosti. Med drugim so v Loreto tako poromali svetniki: sv. Ignacij Lojolski, sv. Frančišek Ksaver, sv. Alojzij Gonzaga, sv. Karel Boromejski, sv. Terezija Deteta Jezusa, sv. Maksimilijan Kolbe in sv. Gianna Beretta Molla. V Loretu pa so se kot romarji zaustavili tudi nekateri vladarji in osebnosti iz sveta kulture ali znanosti. Leta 1585 so prišli štirje japonski knezi, ki so bili v kraju sprejeti z velikimi častmi. Leta 1618 se je tam ustavil Galileo Galilei, leto zatem je peš iz Benetk v Loreto v zahvalo Mariji poromal slavni filozof René Descartes. Kmalu po svojem spreobrnjenju v katoliško vero, leta 1655, je prišla tudi kraljica Kristina Švedska. Leta 1770 je bil v Loretu skladatelj Wolfgang Amadeus Mozart, ki je kasneje v spomin na ta svoj obisk uglasbil lavretanske litanije.
Lavretanska tradicija
Vsa ta slavna imena in še številni drugi romarji pričajo o dolgoletni tradiciji romanj v Marijino svetišče v Loretu. Le-ta so se pričela že ob koncu 13. stoletja, oz. vse odkar je bila pripeljana nazareška hišica. Prisotnost čaščenja na tem svetem kraju potrjujejo literarni, ikonografski in arheološki viri. Prva znana romanja iz okoliških krajev so tako izpričana v prvih letih 14. stoletja, kmalu zatem so začeli prihajati romarji od drugod po Italiji, leta 1322 pa je že zabeleženo prvo romanje iz tujine, in sicer iz Nemčije, nedolgo zatem pa še iz Grčije in iz severnoevropskih dežel. Odpustki, ki so jih odobrili papeži, izrazi pobožnosti s strani vernikov in milosti, ki jih je podeljevala Marija, so vse bolj spodbujali ta pojav. V 16. stoletju je bil Loreto za kristjane eden najpomembnejših romarskih ciljev in poznan je bil že po celem svetu. Zaradi tveganja in nevarnosti, ki so jih predstavljale poti in prevozna sredstva, pa so se že takrat začela organizirana skupinska romanja, katerih pomenljiv odmev so tudi še današnja peš romanja v Loreto.
Vir: Radio Vatikan
