Dobili bomo slabo banko
Slovenija | 04.10.2012, 13:14 Tanja Dominko
Državni zbor je včeraj po pričakovanjih sprejel zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Poslanci Pozitivne Slovenije so sicer včeraj v parlamentu načrtno manjkali, medtem ko so poslanci Socialnih demokratov zakonu vneto nasprotovali. Izkazalo se je, da so dodaten čas, ki so ga zahtevali za preučitev dopolnil temeljito izkoristili za kritiko zakona.
Na podlagi zakona se bo ustanovila posebna družba, na katero se bo preneslo slabe bančne terjatve. Med razpravo se je porajalo vprašanje, kaj sploh vključuje ta opredelitev. Zakon pravi le, da bo šlo za terjatve, vrednostne papirje, izvedene finančne instrumente, odobrene kredite ali garancije bank, ki so nastali pred 1. septembrom letos. Kaj konkretno, še ni znano. Je pa časnik Finance že naredil nekaj ocen. Kar nekaj bo vmes podjetij in kar nekaj nepremičnin. Največja finančna naložba, ki bo po mnenju Financ skoraj gotovo pristala v portfelju reševalnega sklada, je 23-odstotni delež Mercatorja, vreden nekaj nad sto milijonov evrov. Država bi lahko v portfelj dobila tudi 15 odstotkov Petrola, ki so ga banke zasegle Istrabenzu. Banke si lastijo ali nadzirajo tudi tretjino Heliosa, kjer pa prodajni postopek že teče, tako da ni nujno, da ga bo začasno prevzel reševalni sklad. Na holding oziroma reševalni sklad bo verjetno prenesen tudi 69 odstotni delež MK Založbe in 99- odstotni delež Steklarne Rogaška.
Prvi prenos finančni minister Janez Šušteršič napoveduje že za konec tega leta. Vse terjatve bodo ovrednotene po realni dolgoročni ekonomski vrednosti, banke bodo v protivrednosti prenesenega premoženja dobile obveznice z državnim poroštvom, danes pišejo Finance.
S tem, ko bo Družba za upravljanje terjatev bank odvzela bankam slabe terjatve, bodo slednje očistile svoje bilance in bodo lahko začele s kreditiranjem gospodarstva. Družba za upravljanje terjatev bank bo namreč te terjatve prodajala. Prevzete terjatve se bodo tako sčasoma poplačale in v petih letih se bo javni dolg, ki bo sprva precej velik, po besedah predstavnika vlade znižal nazaj na raven, kjer je bil pred prenosom terjatev.
Nad zakonom so večinoma navdušeni le koalicijski poslanci, medtem ko je pomisleke slišati tudi iz vrst bančnikov, a v koaliciji še vedno vlada neka pripravljenost, da se v zakon sčasoma, če bo to potrebno, vnesejo popravki. In kateri so pomisleki, ki so bili doslej izraženi s strani bančnikov? Ali bo zakon pravočasno pomagal bankam? Te morajo biti kapitalsko ustrezne do konca leta. A slabe terjatve, ki jih bodo banke prenesle na omenjeno družbo, je treba prej še ovrednotiti. Tega pa ni mogoče narediti kar čez noč. Vprašanje je tudi, kateri banki se bo najprej pomagalo. Glavno besedo bo imela medresorska komisija, v kateri bo sedelo osem članov- pet jih bo imenovala vlada, tri pa Banka Slovenije. Končno besedo pa bo kljub mnenju komisije imela vlada. Nekateri imajo tako pomisleke, da bo odločanje spet preveč politično. A poslanec SDS Andrej Šircelj poudarja: „Nesprejemljivo bi bilo in neodgovorno od vlade, da bi na eni strani omogočila jamstvo za štiri milijarde, na drugi strani pa ne imela nadzora nad tem, kako se ta denar porablja.“ Pri tem je napovedal še druge rešitve, boljše upravljanje bank in, če bo treba, tudi dokapitalizacija.
Opozicija pa je po drugi strani ves čas in na različne načine poudarjala naslednjo misel: „Mi moramo gospodarstvu omogočiti, da se bo odpiralo nova delovna mesta. Pa nismo slišali nič o tem, kdaj bodo nova delovna mesta in kdaj se bo kreditni krč sprostil. Govorimo samo o tem, kako se bo saniralo banke,“ je bilo slišati Srečka Meha, SD. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije pa je medtem nov zakon, ki ustanavlja slabo banko, pozdravila. Namestnik njenega generalnega sekretarja Pavel Sedovnik je prepričan, da se bo z njeno pomočjo sprostil bančni krč, kar je za mala in mikro podjetja, ki potrebujejo kapital za financiranje svojih proizvodnih procesov, zelo pomembno.
