Slovenska manjšina v Italiji proti krčenju sredstev za svoje dejavnosti
Slovenci po svetu
Krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji, Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno gospodarska zveza, sta poslali pismo italijanski vladi. V njem nasprotujeta načrtovanim rezom v sredstva za financiranje dejavnosti manjšine. Predsednika organizacij opozarjata, da bi predvideno krčenje pomenilo dokončno zaprtje več ustanov manjšine. Uslužbencem slovenskih organizacij in ustanov v Italiji, nahajajo v težkem finančnem položaju, medtem podporo izreka skupina kulturnikov iz Furlanije Julijske krajine, Slovenije in Hrvaške. Solidarnostno izjavo je podpisalo že nekaj deset kulturnikov, akcija zbiranja podpisov bo potekala še prihodnji teden.
Predsednika Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno gospodarske zveze, Drago Štoka in Rudi Pavšič, sta v pismu predsednika manjšinskega omizja italijanske vlade, državnega podsekretarja na notranjemu ministrstvu Saviera Ruperta, spomnila, da je na prvem vladnem omizja obljubil, da se o višini prispevkov za manjšino ne bo razpravljalo. Poudarila sta tudi, da je prejšnji teden na srečanju z vodjo slovenske diplomacije na Brdu pri Kranju maksimalno skrb italijanske vlade za financiranje manjšine za leto 2013 prav tako zagotovil zunanji minister Giulio Terzi.
Finančno ministrstvo je zdaj v predlogu proračuna za prihodnja tri leta za slovensko manjšino predvidelo več kot polovico manj denarja kot do zdaj. Za leto 2013 je predvidenih 2.396.000 evrov, za leto 2014 2.639.000 evrov in za leto 2015 2.344.000 evrov. Za osnovo je bila predvidena vsota 2.808.000 evrov. Kot opozarjata Štoka in Pavšič, je bilo po zaščitnem zakonu za slovensko manjšino iz leta 2001 v zadnjih letih predvidenih približno pet milijonov evrov letno in da je ta vsota ostajala nespremenjena kljub stalnemu naraščanju stroškov. Dodajata, da se kot osnovna vsota ne more upoštevati 2.808.000 evrov, saj bi to pomenilo dokončno zaprtje večjih kulturnih in raziskovalnih ustanov slovenske manjšine v Italiji. "S tem bi se obubožala celotna realnost dežele Furlanije-Julijske krajine in manjšina ne bi mogla več odigravati vloge posrednika kulture in pri valorizaciji večjezičnosti," sta zapisala.
Predsednika obeh krovnih organizacij sta Ruperta opozorila še, da bi potrditev zdajšnjega finančnega načrta lahko imela posledice na mednarodni ravni, v prvi vrsti v dvostranskih odnosih s sosednjo Slovenijo. Spomnila sta ga tudi na izjave predsednikov obeh držav, Danila Türka in Giorgia Napolitana lani v Rimu in letos v Ljubljani, da je vloga manjšin neka dodana vrednot v bilateralnih odnosih.
Skupina kulturnikov v podporo manjšini
"Podpisani pesniki, pisatelji, pevci, glasbeniki, slikarji, novinarji in kulturniki iz Furlanije Julijske krajine, Slovenije, Hrvaške ter italijanske narodne skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem, izražamo solidarnost z uslužbenci slovenskih organizacij in ustanov v Italiji, ki preživljajo nevzdržno finančno stanje," medtem piše v izjavi kulturnikov. Kot poudarjajo, v tem trenutku slovenske ustanove v Italiji nimajo dovolj sredstev za izvajanje svojih dejavnosti, ki koristijo vsemu prebivalstvu, tudi Italijanom in Furlanom. Dodajajo še, da so kulturne dejavnosti Slovencev v Italiji tesno povezane tudi s Slovenijo ter z italijansko skupnostjo v Sloveniji in na Hrvaškem.
Kulturniki še pišejo, da slovenska narodna skupnost v Italiji predstavlja soliden steber razvoja Furlanije Julijske krajine in vsega obmejnega območja. Zato ji je treba zagotoviti prihodnost in možnost, da še naprej ohrani svojo dodano vrednost v tem prostoru ter da lahko dejavno in z velikim elanom sodeluje z ostalimi italijanskimi in furlanskimi ustanovami v deželi. "Prihodnost in razvoj našega obmejnega večkulturnega prostora temelji na jezikovnih in kulturnih posebnostih, zato je prav, da jih dežela FJK in vse ostale javne ustanove podpirajo in ovrednotijo," so prepričani.
