Novi grb nadškofa Redaellija nad glavnimi vrati nadškofijskega ordinariata na Travniku
Umestitev novega goriškega nadškofa
Svet
V Gorici je danes slovesno. Pri popoldanski sveti maši, ki se je bodo udeležili tudi škofje iz Slovenije, bodo namreč umestili novega nadškofa Carla Roberta Maria Redaellia. Da gre za pomemben dogodek je za Radio Ognjišče povedal dekan v Štandrežu Karlo Bolčina.
"Slovenci smo imeli trinajst let dobrega pastirja, v pravem pomenu besede, ki si je prizadeval, da je govoril v našem jeziku, kolikor je bilo mogoče," zapuščino dozdajšnjega goriškega nadškofa Dina De Antonia ocenjuje Bolčina. Dejal je, da je ljubezen do Slovenk in Slovencev na italijanski strani dokazal že s tem, da je pred škofovskim posvečenjem obiskal Ljubljano in bil kar mesec dni na Rakovniku. "Naši salezijanci so ga lepo sprejeli in mu pomagali, da je začel brati slovensko in da je dobil občutek slovenske kulture, jezika in srca na poseben način. In to si je za vedno zapomnil. Ima res veliko, odprto srce, pozorna ušesa in tudi zelo dobre oči. Vedno je videl naše probleme. In sedaj ko odhaja, kot enega najtežjih problemov in skrbi, ki ga spremljajo je to, da imamo Slovenci žal premalo duhovnikov."
Na vprašanje, kako je potekalo sodelovanje med goriško in koprsko škofijo ter med goriško škofijo in Slovensko škofovsko konferenco, je Bolčina poudaril, da na treh nivojih. "Najprej na ravni škofovskih konferenc. Navada je, da posebej, ko so slovesne škofovske konference in seje, te povabijo tudi predstavnike sosednjih. Nekaj let je bil predstavnik italijanske škofovske konference naš nadškof in metropolit Dino De Antoni. Vedno so ga zelo z veseljem sprejeli in on se je vedno vračal močno obogaten. Druga raven je sodelovanje med škofijama, na poseben način med goriško in koprsko škofijo. Ne smemo pozabiti, da je dve tretjini koprske škofije nekoč spadalo pod goriško škofijo. Obe škofiji sta na poseben način po letu 1991 zopet spoznali, da sta ena Cerkev, ena škofija, čeprav imata seveda dve upravi, dva škofa, itd. Tretja raven je osebna. Naš škof Dino in škof Metod sta se velikokrat tudi osebno srečevala in se še vedno srečujeta. Med njima se je spletlo vidno prijateljstvo, ne samo škofovsko, ampak tudi osebno. In to je bilo za nas vse zelo velik vzrok veselja, pa tudi velik vzrok gotovosti. Namreč, če so škofi složni, potem je očitno tudi Cerkev na poti sloge."
Dekan v Štandrežu od novega nadškofa Redaellija pričakuje odprtost. "Pričakujemo zavest, da smo Slovenci enakovredni škofljani kot drugi. Če bo znal govoriti slovensko, še bolj pa bomo veseli te srčne zavzetosti, da je njegova škofija sestavljena iz Slovencev, ki tu bivamo od vedno. Mi nismo ne izseljenci, ne zdomci, ne priseljenci. Mi smo tam bivajoči, nekoč so nas imenovali zamejci, danes niti meje ni več. Tako smo deležni polnega občestva s tistimi, ki živijo v naši škofiji. Torej pričakujemo odprtost." Novi gorški nadškof je bil prej pomožni škof v Milanu.
