Naš gost: Konrad Pižorn Kondi

| 09.09.2012, 17:00

Tokrat smo v pogovoru spoznavali zanimivega gosta, ki z vlogami v 99-ih gledaliških predstavah doslej, dokazuje, da za prepričljivo igro, navdušenje gledalcev in izpolnitev talenta, ni potrebna gledališka akademija. Bodimo natančni: uspelo mu je vstopiti vanjo, začeti študij, z odliko skleniti letnik, ptem pa je življenje narekovalo drugačno pot.

No, kot pravi sam, je bil zanimiv že začetek njegove poti: „ Rodil sem se popoldne – zelo mlad, plešast, težak in zaspan, kakršen sem še danes. Bil sem skoraj prvi otrok v tričlanski družini: oče zagrizen Savinjčan, mati Dolenjka iz meniške Stične, Kondi »gorenjski mulat«. Na svet sem privekal v porodnišnici, saj smo v Preddvoru imeli samo enosobno stanovanje.“ Hudomušnost, hitrojezičnost, gostobesednost. Z vsem omenjenim lahko označimo pogovor s človekom, ki mu je gledališče zlezlo pod kožo.

V zadnjem letniku gimnazije se je odzval na vabilo Prešernovega gledališča in odkril, da je igra tisto, kar ga veseli. Kot dijak je nastopil v Slovenski moderni in nato v gorenjski prestolnici nastopil v mnogih predstavah. Sledil je poskus na akademiji, pozneje gledališče Pod cesto in mnoge vloge pri različnih gledaliških projektih. Mnogi poznajo Kondija kot gospoda Podrepnika iz televizijske uspešnice TV Dober dan. Kondi pravi: „Zanimivo je, da sem v glavnem igral glavne vloge. Pravzaprav ne vem kako, da sem v resnici dobil le nekaj stranskih vlog.“ Pa vendar se tudi morebitnih stranskih vlog loteva s predanostjo in zavedanjem, da v gledališču zmaguje kolektiv.

V zadnjih letih je prevzet nad predstavami v Poletnem gledališču Studenec pri Domžalah. Letos je navdušil z naslovno vlogo v predstavi Dogodivščine dobrega vojaka Švejka. „Sem človek kolektiva. Tudi najmanjša vloga je pomembna, prav je, da skuša pomagati glavni vlogi. Uspeh je lahko le sad skupine!“

„Vedno sem mislil na najboljše, pa se je na koncu vse sprevrglo v najslabše!“, je v uspešnem Švejku modroval glavni junak. Kondi pravi, da je pogosto tudi sam doživljal taka spoznanja. Včasih povezana z gledališčem, danes pa s trudom na gostinskem področju. Dotaknili smo se zgodbe, katere rešitev mu trenutno jemlje veliko moči. Hotel v Tržiču je bil projekt, v katerega je vložil veliko. Denarja, volje, idej …

Z gostom smo se dotaknili tudi aktualnih razmer v Sloveniji. Kondi pravi: „Danes se dela vse, kar se ne sme. Natakarice so ekonomistke, bolj si slečen, lepši si. Pri stvareh, ki se dogajajo, ni nobene mere. Jemljemo revežem, dajemo bogatim. Nihče obdolžen, nihče kriv. Večini nič, peščici milijoni ...“ Marsikaj ga moti, a je prepričan, da revanšizem ni dober. Politika in gospodarstvo bi se, po njegovem, lahko ozira tudi po gledališču. „Tam delamo eden za drugega. Vedno po pravilih režiserja. Tudi v političnem življenju potrebujemo dobro avtoriteto in ljudi, ki sledimo dogovorjenemu za skupen cilj. Kultura lahko reši marsikaj!“