Kako se bomo upokojevali?

Slovenija 12. 09. 2012, 13:20 Tanja Dominko

Do predloga pokojninske reforme, ki ga je prejšnji teden obelodanil minister za delo Andrej Vizjak, se te dni opredeljujejo različne politične stranke in sindikati. Mi pa poglejmo, kaj reforma sploh prinaša in kako se razlikuje od lani zavrnjene reforme.

Pokojninska reforma, ki naj bi, če bo šlo vse po sreči, začela veljati spomladi, predvideva zvišanje upokojitvene starosti na 65 let za ženske in moške, a postopno do leta 2020, več poudarka bo na delovni dobi. Za upokojitev pri 65-ih letih je potrebno imeti vsaj 15 let zavarovalne dobe, v tem primeru je zagotovljena najnižja pokojnina v višini 35 % najnižje pokojninske osnove. Lahko pa se upokojimo pri 60-ih letih, če imamo 40 let pokojninske dobe. Poleg tega se bo za obračun višine pokojnine upoštevalo 28 let, kar je precej več kot doslej. Vsak mesec, ko bi se želeli upokojiti pred polno starostjo, nam bodo odšteli 0,3 odstotka pokojnine. Kako bo z upoštevanjem otrok? Za vsakega otroka bo znižanje upokojitvene starosti enako- 8 mesecev. Ženska, ki je torej rodila tri otroke, bo šla lahko v pokoj dve leti prej. Vojaščina pa se upošteva v dveh tretjinah.

Za zdaj sindikate in nekatere druge najbolj begajo informativni osebni računi. Ti pomenijo, da bomo lahko vsak trenutek prek računalnika dostopali v podatke o plačanih prispevkih in videli, kako bi se nam izplačalo upokojiti in kakšna pokojnina bi nam glede na vplačana sredstva pripadala. Gre torej zgolj za informacijo, ki bo po mnenju ministra Vizjaka vplivala tudi na motiviranost, da zavarovanci vstopajo v zavarovanje.

Sremembe prostovoljnega pokojninskega zavarovanja

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v predlogu reforme med drugim predlaga spremembe glede prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, in sicer predvideva omejitve pri dvigu vplačanih sredstev. Medtem ko lahko član individualnega zavarovanja kadarkoli uveljavi pravico do enkratnega izplačila vplačanega denarja, bo moral tisti, ki se je zavaroval znotraj nekega kolektiva, za to izpolnjevati nekatere pogoje, denimo da je že uveljavil pravico do pokojnine iz obveznega zavarovanja in da sredstva na njegovem osebnem računu kolektivnega zavarovanja ne presegajo 5000 evrov. Z navedenimi pogoji želi država omejiti dvig privarčevanih sredstev v enkratnem znesku, saj to ni v skladu z namenom tega varčevanja. Ekonomist Bernard Brščič se s tako ureditvijo ne strinja, meni, da je potrebno ljudem pustiti svobodo glede odločanja o vplačanih sredstvih.

Očiščenje sistema

Glavna naloga, ki si jo je vlada zadala že v koalicijski pogodbi, pa je očistiti pokojninskih sistem vsega, kar vanj ne sodi. V predlogu novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je namreč pokojnina definirana kot prejemek, ki je vezan na vzpostavitev zavarovalnega razmerja oz. na vplačane prispevke. To ekonomist Bernard Brščič sila pozdravlja. "Gre za velik idejni preobrat, kjer pokojnina ni pojmovana kot socialni transfer, kot neka miloščina države, ampak je utemeljena na zavarovalnem razmerju. In celotna filozofija zakona gre v smeri, da se vzpostavi ta zavarovalna nrav pokojnin in s tem zaščiti prave upokojence, tiste, ki so vestno vplačevali prispevke in danes legitimno pričakujejo vplačane pokojnine."

Kar 43 je namreč kategorij upokojencev, katerih pokojnine ne temeljijo na vplačanih prispevkih. Z obveznim zavarovanjem se zagotavljajo pravica do starostne, predčasne, invalidske, vdovske in dela vdovske pokojnine ter pravica do družinske in delne pokojnine. Z obveznim zavarovanjem se zagotavljajo tudi pravice na podlagi preostale delovne zmožnosti, in sicer: pravica do poklicne rehabilitacije, pravica do premestitve, pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega, pravica do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, pravica do začasnega nadomestila, pravica do nadomestila za invalidnost in pravica do delnega nadomestila. Poleg tega se zagotavljata še pravica do letnega dodatka in pravica do dodatka za pomoč in postrežbo.

Glavni namen reforme je povrniti pokojnini njeno primarno vlogo, torej pravično plačilo za preteklo delo. Razlik od prejšnje reforme na prvi pogled ni veliko- pri obeh je zgornja meja za starostno upokojitev 65 let, pri obeh se reforma uveljavi šele leta 2020. A pomembna razlika je, da je 40 let dela ob izpolnitvi 60 let starosti že dovolj za polno pokojnino. Razlika je tudi ta, da predlog izenačuje položaj moških in žensk, seveda z različnimi prehodnimi obdobji. Eden od glavnih ciljev in tudi rezultat sprejema predlagane reforme pa je preprečitev in odprava nadaljnjega padanja pokojnin.

Včeraj se je do predloga opredelil svet stranke NSi. Pokojninsko reformo po besedah predsednice stranke Ljudmile Novak člani načeloma podpirajo, imajo pa nekaj pripomb, predvsem glede pogojev za upokojevanje, ki zadevajo družinske člane.

DeSUS prav tako podpira izhodišča za pokojninsko reformo, a jih zanimajo še podrobnosti glede usklajevanja pokojnin in informativnih osebnih računov.

Predlog pokojninske reforme bo po preučitvi s strani koalicijskih partnerjev in sindikatov pa tudi opozicije gotovo še deležen nekaterih popravkov. Poudariti pa velja, da so se v preteklem obdobju popravkov pokojninskega sistema lotili v številnih evropskih državah in mnogi pogoje upokojevanja precej bolj zaostrili, kot pa je začrtano v Sloveniji.