Sirija
Nuncij Zenari: Mednarodna skupnost Sirije ne sme pustiti same
Svet
Med opazovalci Združenih narodov v Siriji, ki so pred dnevi končali misijo v nemirni državi, je bil tudi Slovenec. Podpolkovnik Josip Bostič se je v domovino vrnil v ponedeljek. Med današnjo predstavitvijo medijem je ocenil, da so opazovalci svoje delo opravili stoodstotno. Misija je bila po njegovih besedah izredno nevarna, so ga pa navdušili država in njeni prebivalci. Iz Sirije medtem poročajo o nadaljevanju nasilja, vrstijo se pozivi k pomoči civilistom.
Bostič je v Sirijo odšel konec maja. Svoje delo v tej državi je opisal kot zelo zanimivo. "Že ob prihodu sem lahko spoznal sistem delovanja Združenih narodov. Prvih nekaj dni sem se pripravljal na okolje, v katerem se je misija izvajala. Priprave so obsegale kulturološke značilnosti države, posebnosti misije in njenih operativnih postopkov. Prav tako sem moral opraviti vozniški izpit za oklepno vozilo, ki nam je pozneje reševalo življenja, nas je reševalo iz zagat," je povedal. Po opravljenih pripravah so Bostiča vključili v skupino, ki je delovala v sirskem glavnem mestu Damask ter na območju, ki se je raztezalo od libanonske meje in mesta Homs na severu do mesta Dara na jugu države. Po dveh tednih je ob reorganizaciji skupin postal vodja oddelka vojaških opazovalcev. "Šlo je za približno 15 do 20 prebivalcev, število se je spreminjalo," je dodal. Pozneje je Bostič postal celo vodja omenjene skupine, imenovane Rif Damascus, in na tej funkciji ostal do konca misije minulo nedeljo. "Misija je bila izredno nevarna. Lahko ponovim besede poveljnika misije, ki je dejal, da je šlo za do zdaj najnevarnejšo opazovalno misijo Združenih narodov, ki je bila izpeljana z vojaškimi opazovalci." Po njegovih besedah so bila tudi obdobja, ko so se lahko prosto sprehajali po sirski prestolnici in njeni okolici.
Edini slovenski opazovalec v Siriji je ob tem dodal, da bi lahko govorili o neuspešnosti misije, glede na to, da se je končala, a zagotovil je, da so kot vojaški opazovalci svoje delo opravili stoodstotno, kar je menil tudi sam poveljnik. Bostiča so navdušili sama država in njeni prebivalci, ki so opazovalce sprejeli s precejšnjo mero zadovoljstva, saj so imeli komu izpovedati svoje težave. Po njegovih informacijah naj bi se ob koncu misije, v kateri je sodeloval, govorilo o neki drugi misiji, ki naj bi se osredotočila prav na stik z njimi.
Nasilje v Siriji se sicer nadaljuje. Medtem ko se v Damasku in Alepu spopadajo režimske sile in uporniki, Združeni narodi in Evropska unija opozarjajo, da je zaradi vse bolj krvave državljanske vojne v stiski vse več ljudi. Najmanj 2,5 milijona jih nima praktično ničesar več in potrebujejo vse, od hrane in vode do prenočišč in zdravil. Skoraj 1,2 milijona jih je bilo pregnanih iz lastne države. Predstavnica svetovne organizacije Valerie Amos in evropska komisarka Kristalina Georgieva sta zato pozvali k nujnemu povečanju pomoči, države bi morale po njunem okrepiti svoje finančne prispevke. Velik problem ostaja, da dostava pomoči civilistom, ki so ujeti v spopadih v Siriji, praktično ni mogoča. "Zelo sem zaskrbljena, da strani v sporu ne ravnata skladno z mednarodnim humanitarnim pravom, ki določa jasna pravila o zaščiti civilistov. Narava tega konflikta je vse bolj brutalna in nasilna. Vsi smo na televizijskih zaslonih videli žalostne podobe povsem običajnih žensk, moških in otrok, ki so ujeti vanj. Ponavljam poziv vsem, ki so udeleženi v konfliktu, naj spoštujejo civiliste in mednarodno humanitarno pravo," je še poudarila Amosova.
Prav danes je organizacija Amnesty International sirski režim obtožila, da v letalskih napadih in bombardiranju Alepa brez razlike cilja tudi stanovanjske četrti. Civilisti se tako soočajo s hudim nasiljem, v Amnesty International ob tem kot primere navajajo, da so bili ubiti ljudje, ki so v vrsti čakali na kruh. Organizacija omenja tudi izvensodne poboje - režim naj bi obračunaval z nekaterimi civilisti, ki niso bili vpleteni v spopade. Prav tako naj bi bilo vse več zlorab, kot so mučenje in poboji ujetnikov, ki jih izvajajo uporniki.
Da je v Siriji vse manj spoštovanja človekovih pravic, je prepričan tamkajšnji apostolski nuncij, nadškof Mario Zenari. Za Radio Vatikan je povedal, da so razmere še slabše po koncu opazovalne misije Združenih narodov. "Pred tremi ali štirimi tedni je bilo upanje, da bo navzočnost opazovalcev Združenih narodov ustavila val nasilja. A zgodilo se je drugače. Vendar mednarodna skupnost Sirije ne sme pustiti same," je bil jasen vatikanski predstavnik v sirski prestolnici. Zahod medtem krepi pritisk na režim predsednika Bašarja Al Asada. Naj proti upornikom ne uporabi kemičnega orožja, sta ga opozorila tako ameriški predsednik Barack Obama kot tudi britanski premier David Cameron. V nasprotnem primeru bosta razmislila o novi usmeritvi glede Sirije. "Ni moja naloga, da se spuščam v to, kar je rekel Obama. A vsekakor je pomembno, da strani v sporu spoštujejo človekove pravice," je še dodal nuncij Zenari. Veseli ga, da se krščanske skupnosti še naprej zavzemajo za dialog. Po njegovem so lep zgled za vse.
