Nadškof Turnšek: Cerkev bolj sveta kot grešna

Slovenija | 30.08.2012, 11:20

Nov pogrom na Katoliško Cerkev, kot je objavo o domnevnem sinu kardinala Rodeta v časniku Delu poimenoval nadškof Anton Stres, še vedno odmeva v Cerkvi in medijih. Na Radiu Ognjišče smo sinoči gostili mariborskega nadškofa Marjana Turnška, ki v odgovorih na vprašanja poslušalcev poudaril pomen pripadnosti Cerkvi.

Nadškof Turnšek je odgovoril na vprašanje, zakaj je bil potreben klic škofov k enotnosti in k prevetritvi naše pripadnosti Cerkvi, ki so ga javnosti posredovali pri svetih maša ob velikem šmarnu.

„Pravzaprav je bil glavni namen tega praznika klic k povezanosti Cerkve, klic k temu, da pogledamo sebe kot Cerkev in da obudimo v sebi pripadnost Cerkvi“, je poudaril nadškof Turnšek. „Tako, kakor je prav, da od časa do časa mož in in žena prebudita v sebi pripadnost drug drugemu, pripadnost zakonu. Saj je samo po sebi umevno, da pripadata drug drugemu, vendar je potrebno, da se tega tudi zavesta, da o tem razmišljata, da se o tem pogovarjata“. Enako je po besedah nadškofa Turnška tudi za družino in za narod. Pomembno, da je da imamo praznike, da se pripadniki naroda zavejo svoje pripadnosti. „Še bolj pomembno pa je, da se kristjan, to se pravi ud Kristusovega skrivnostnega telesa, v nekem trenutku tudi zavestno zave, da pripada temu telesu. Da o tem razmišlja, da ob tem moli, da se o tem pogovarja in da si zastavlja tudi vprašanja ob tem, ko se čuti pripadnika Cerkve.“ Po besedah nadškofa Turnška je pomembno, da znamo o tem tudi konkretno razmišljati. „Če sem res ud Kristusovega skrivnostnega telesa, potem me mora boleti to, kar boli drug ud. Ali me veseliti to, kar je razveselilo sosednji ud, če sva oba na istem telesu“, je poudaril Turnšek. „Ali kako pripadam svoji župniji? Kaj mi župnija pomeni? Župnija je uresničena Cerkev, Kristusovo skrivnostno telo. Kako mi kot družina pripadamo župniji? Kako kot župnija pripadamo naši škofiji? Kajti samo preko škofije smo zares del vesoljne Cerkve. Kako smo preko škofije in škofa povezani s papežem in tako ohranjamo živo vez z Vesoljno Cerkvijo, ki nam omogoča, da smo uresničena Kristusova Cerkev.“ To je bila po besedah nadškofa Turnška podlaga omenjenega poziva. V luči tega naj bi potem znali razbirati vse, kar se dogaja v Cerkvi.

Odgovor vernikov na negativno pisanje o Cerkvi

Na veliki šmaren so bila romarska središča polna, na Brezjah je bilo na primer dvakrat več ljudi kot lani. Nadškof Turnešk je maševal na Ptujski gori. „Lahko rečem z gotovostjo, da je prišlo letos na Ptujsko goro več ljudi kot zadnja leta. Napolnjuje me gotovost, da je bil to tudi odgovor vernih Slovencev in drugih prebivalcev naše domovine na vsesplošno širjenje slabega mnenja o Cerkve in teh pisanj po medijih, ki so trajala kar mesece in mesece prej ter predstavljala Cerkev predvsem kot nekaj negativnega.“ „V tem sem začutil da slovenski vernik jasno zaznava, da Cerkev ni samo to. Da je Cerkev Božja in človeška. Da je tudi Cerkev na Slovenskem grešna in sveta. Da kdor želi, lahko v Cerkvi išče slabosti in škandale in jih bo seveda našel, ker so v njej prisotni že vso zgodovino. Vendar je ta ista Kristusova Cerkev, ki trenutno živi in deluje na Slovenskih tleh, tudi sveta.“ V njej je namreč po besedah nadškofa Turnška mogoče najti veliko dobrega in svetega. Veliko žrtev in darovanega trpljenja, dobrih del, veliko dobrih očetov in mater, ki se nesebično darujejo in sprejemajo življenja. Pri tem je omenil bolnike, ki darujejo svoje trpljenje za vse težave v Cerkvi in družbi. Po njegovih besedah je premalo tega uravnoteženega poročanja, da bi znali ob napakah pokazati tudi dobre stvari. Prepričan je namreč, da bi dobre stvari vendarle prevagale.

Videti stvari, kot jih vidi Bog

Kristjani naj po besedah nadškofa Turnška ne gledamo navzdol, ampak navzgor proti Nebesom. Na stvari naj bi gledali tako, kakor jih vidi Bog, ali pa kakor jih bomo videli, ko bomo že v večnosti. Takrat bomo namreč videli celoto. Vse naj bi gledali namreč kot del odrešenjske zgodovine. Tudi na škandale naj bi gledali v luči Jezusovega življenja. Tudi njegovo življenje se je končalo na križu, kar je bilo za mnoge škandal. Drugi pa so v tem videli odrešenje. „Naloga kristjana je, da v tej zgodovini, ki jo doživljamo, ki je tudi škandalozna, videti, kaj pa Bog želi skozi to narediti. Preživelo bo kar je bilo in kar bo šlo skozi ljubezen.“

Pri tem je navedel primer nadškofa Urana in kardinala Rodeta: „Njuna situacija je gotovo situacija bolečine in trpljenja v tem trenutku. Ni moja naloga, da presojam, kaj je res, ker niti ne morem. Vem pa, da oba trpita. In kaj bo Bog naredil s tem trpljenjem? Človek lahko trpljenje uporabi zato, da se uniči, sebe in druge, ali pa, da ga daruje.“ Od nas je torej odvisno, ali bomo znali s pomočjo Božjega pogleda znali razširiti svoj pogled.

Vsak človek ima pravico do zasebnosti

Sicer pa se je nadškof Turnšek strinjal s poslušalci, da naj nadškof Uran in kardinal Rode dokažeta svojo nedolžnost, kar je kardinal Rode tudi jasno potrdil. „Mislim, da je ta njegova odločna reakcija bila dobra in koristna. Morda je to v kakšnem drugem primeru manjkalo, ampak mislim, da je prav to pravi pristop, da se na krivično obtožbo takoj odreagira in se potem razčisti“. Pri tem je poudaril, da je treba ločiti, kaj je stvar osebnega življenja in kaj je stvar javnosti. „Prepričan sem, da niso vse stvari človeka javne. Vsak človek ima pravico do svoje intimnosti, kar je odvisno od njegovega statusa v javnem življenja.“

Področje greha je po besedah nadškofa Turnška nekaj osebnega, kar kristjan ureja v odnosu z Bogom in na področju zakramentov. „Do tega javnost nima pravice“, je poudaril nadškof Turnšek. Glede mariborskega dogajanja pa je dejal, da so storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi zavarovali vse, ki so vložili certifikate, vendar pa to ni le domena nadškofije, ampak je veliko več faktorjev. „Z bankami se nismo uspeli dogovoriti, da bi lahko sistem Zvona 1 In Zvona 2 reševali“. Zato je nadškofu zelo žal, vendar pa „več od tega nismo bili sposobni narediti“, je še dodal.