Čakajoč na politično soglasje o fiskalnem pravilu

Politika | 17.08.2012, 13:49 Petra Stopar

Do jeseni se bo morala politika dogovoriti o treh odprtih vprašanjih, ki so ključna za prihodnost javnofinančnega in gospodarskega stanja v državi, to je vpeljava zlatega fiskalnega pravila, sanacija bank in ustanovitev državnega holdinga. Medtem ko je delovna skupina za fiskalno pravilo razrešila vsebinske dileme, pa morajo soglasje doseči še predsedniki strank.

V SDS-u menijo, da bo za to potreben dodatni napor, saj še posebej največja opozicijska stranka PS vztraja, da zapis pravila v ustavo ni potreben. Kot je povedal poslanec SDS-a in predsednik Odbora za finance in monetarno politiko Andrej Šircelj, bi zapis pravila v ustavo med drugim ustavil padanje bonitet slovenskih bank, s čimer bi posojila možno najeti po ugodnejših obrestnih merah. „Z vnosom fiskalnega pravila v ustavo bi se zaustavilo padanje bonitet za državo, za banke, na drugi strani bi se trend lahko obrnil v pozitivno smer, kar pomeni, da bi se lahko banke, država in gospodarstvo lahko zadolževali oz. najemali kredite po ugodnejših obrestnih merah. To seveda pomeni manj stroškov za obresti in konkurenčno gospodarstvo.“

Potem ko je PS na današnji novinarski konferenci vladi očitala, da je fiskalno pravilo spremenila v politično temo številka ena, poslanec SDS-a to zanika: „Gre v bistvu za to, da se omogoči poslovanje države v prihodnje na zdravih temeljih, na podlagi katerih bi prihodnji rodovi plačevali manj obresti in imeli več denarja za razvoj.“

Šircelj upa, da se bodo predsedniki strank vprašali, kaj dejansko to pomeni za državo v finančnem, gospodarskem in socialnem smislu ter da bi opustili politične ambicije: „Pri vnosu te določbe v ustavo ne bi smelo iti za politični prestiž, ampak bi morali enostavno delovati stvarno in državotvorno v korist državljank in državljanov ter države.“

Tudi poslanec SLS-a Jakob Presečnik je včeraj po sestanku delovne skupine z ministrom Janezom Šušteršičem poudaril: „Pri predsednikih vseh parlamentarnih strank bomo videli, ali bo zadostna večina ali ne.“ Ne pričakuje pa, da bo doseženo soglasje za ustavno spremembo, ampak zgolj za zapis pravila v zakon.

Spomnimo, da bo Državni zbor o zapisu fiskalnega pravila v ustavo glasoval sredi septembra, za njegovo potrditev je potrebna dvotretjinska večina ali 60 glasov, premier Janez Janša pa je že junija napovedal, da bi glasovanje lahko vezal na zaupnico vladi.