P. Ciril Božič dobil red za zasluge
Matjaž Merljak
Predsednik republike Danilo Türk je 12. julija 2012 z redom za zasluge za neprecenljive zasluge pri ohranjanju slovenske kulture in jezika med Slovenci v Avstraliji ter za nesebično pomoč slovenskim rojakom v Avstraliji odlikoval patra Cirila Božiča.
"Pater Ciril Božič je s svojim delom v Avstraliji pokazal, kaj pomeni izkazovanje domoljubja vsak dan, v vsakodnevnem delu, z veliko ljubeznijo do domovine in do ljudi v Avstraliji, ki so del te domovine. Kajti ne pozabimo - slovenski svet, slovenski kulturni prostor je en in enoten in obstaja na vseh celinah tega sveta," je po navedbah predsednikovega urada dejal predsednik Türk v nagovoru ob vročitvi odlikovanja.
Kultura je pomemben del tega domoljubja, je poudaril. Po njegovih besedah jo je treba gojiti kot živo vsebino, kot nekaj, kar obstaja in kar plemeniti vse generacije. "Tudi to ni lahko, zlasti v okoljih, ki so geografsko bolj oddaljena od centrov slovenske kulturne ustvarjalnosti," je poudaril.
Po njegovem mnenju se ne poglabljamo dovolj v dejstvo, da imamo v zgodovini slovenskega naroda zelo globoke korenine solidarnosti. "Ne povemo si dovolj pogosto, kako je izhodišče tiste solidarnosti, ki konstituira slovenski narod, v krščanski ljubezni, v temeljnih etičnih premisah, ki so definirale razvoj slovenskega naroda, še preden je ta začel resno razmišljati o svoji državi, in kako je pomembno, da najdemo v današnjih okoliščinah prave, današnje vsebine te solidarnosti," je povedal predsednik.
Pater Božič, duhovnik frančiškanskega reda, je zadnje desetletje duhovniški vodja slovenskega misijona v Melbournu v Kewu, ki je osrednja stična točka za celotno slovensko skupnost v avstralski zvezni državi Victoria. Njegov misijon je poleg verskega tudi kulturno, socialno in izobraževalno središče za Slovence, je zapisano v obrazložitvi.
V Avstralijo je prvič prišel leta 1982 in tam ostal deset let. Najprej je pomagal v verskem in kulturnem središču sv. Rafaela v Sydneyju, kjer se je poleg pastoralnega dela takoj lotil tudi širjenja kulturne dejavnosti. Zavzel se je za Slomškovo sobotno šolo slovenskega jezika in slovenske radijske postaje. Spodbujal je mlade in jim pomagal pri ustanavljanju igralskih in pevskih zborov. Prirejal je slikarske razstave, predstave, turneje in kulturna srečanja.
Med osamosvajanjem Slovenije je dejavno sodeloval pri gibanju Slovencev v Avstraliji za pomoč Sloveniji in njenim prizadevanjem za pravico do mednarodnega priznanja njene državnosti. Svoje delo v Avstraliji je nadaljeval leta 2001 v Melbournu, kjer je dokončal tudi magisterij o umetniku slovenskega rodu Stanislavu Rapotcu, ki je živel in ustvarjal v Avstraliji, je še zapisano v obrazložitvi.
