Utrinki iz življenja vesoljne Cerkve 17. - 24. junij

Svet | 24.06.2012, 09:45

V Vatikanu so predstavili dokument: Nova evangelizacija za posredovanje krščanske vere. Škofje so na konferenci v Riu +20 poudarili, da je priznanje človekovega dostojanstva temelj trajnostnega razvoja.. V Baltimoru in številnih ameriških župnijah te dni molijo 14-dnevnico za svobodo. Ob svetovnem dnevu beguncev ekumenska molitev za vse žrtve migracij.

Vrh v Riu: Priznanje človekovega dostojanstva je osnova trajnostnega razvoja

V Riu de Janeiru je v preteklem tednu potekala tridnevna konferenca ZN za trajnostni razvoj, z namenom dati konkretne predloge za prehod h gospodarskemu sistemu, ki temelji na gospodarski rasti, ki bo pomagala zmanjšati revščino in socialno nepravičnost ter hkrati ohranjala naravno življenjsko okolje za prihodnje generacije. Svoje stališče je pod naslovom Skupna odgovornost za jutrišnji svet predstavila tudi Komisija škofovskih konferenc Evropske unije. Predsednik komisije, kardinal Reinhard Marx, je izpostavil trajnost, odgovornost, razvoj, sodelovanje ter spreobrnjenje srca in misli. ”Iz krščanske perspektive je priznanje človekovega dostojanstva osnova za vsak trajnostni razvoj. Človek ima namreč pravico do zdravega življenja v harmoniji z naravo. Cilj trajnosti kot načela splošnega človeškega razvoja je najti uravnoteženost med družbenimi, gospodarskimi in okoljskimi potrebami ter se uskladiti z osnovnimi potrebami sedanje generacije, ne da bi se pri tem ogrožalo življenjske priložnosti prihodnjih generacij. Pripravo načrta za 'zeleno ekonomijo' je treba presojati glede na to, ali se dotika osnovnih potreb ljudi, predvsem revnih in marginaliziranih.”

Kardinal Marx je izpostavil skupno odgovornost glede zaščite in skrbi za okolje ter dodal, da odgovornost za globalno segrevanje leži predvsem na razvitem svetu. Po prepričanju Komisije škofovskih konferenc Evropske unije, je treba pojem 'zelena ekonomija' natančneje definirati. Da bi bila v koraku s pojmom trajnostnega razvoja, mora poleg sprememb v proizvodnji vsebovati tudi spremembe v potrošnji. Kardinal Marx je še poudaril, da sedanji model potrošnje daje prevelik poudarek na potrošnji materialnih dobrin in teži k zanemarjanju drugih razsežnosti človeškega dostojanstva in trajnostnega razvoja.

Molitev za begunce in žrtve mmigracij

S svetovnim dnem beguncev 20. junija je sovpadala tudi molitvena vigilija v rimski baziliki Svete Marije v Trastevere, za vse begunce, ki so izgubili svoja življenja, ko so skušali prebežati v Evropo.

Znano je, da je od leta 1990 umrlo več kot 18 tisoč 500 ljudi na nevarni poti iz Severne Afrike v Italijo, Španijo in Malto. Veliko beguncev prihaja iz posaharske Afrike in naredijo dolgo pot po kopnem do severne Afrike peš ali z avtobusom, da bi našli delo. Sedanja kriza v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu je povzročila, da tako tvega še veliko več ljudi, zato je realna številka smrtnih žrtev verjetno še višja. Cecilia Pani iz Skupnosti sv. Egidija je povedala nekaj več o ozadju te molitve. “Skupnost svetega Egidija je zbirala novice o ljudeh, ki so umrli, večinoma v Sredozemskem morju, saj nas je šokiralo to, koliko ljudi umira, a nihče ni vedel njihovih imen ali njihovih zgodb. Časopisi objavljajo neke številke in statistike, češ da gre za neke vrste invazijo na Italijo. Zato smo začeli zbirati imena in zgodbe. Ob tej priložnosti se spominjamo ljudi, ki so izginili. To so moški, ženske, otroci, celo dojenčki - celotne družine so izginili v morjih. Zato smo ob dnevu beguncev začeli moliti zanje, ki so kar tako izginili. Večina jih je iz Afrike, Azije, Turčije, Afganistana; pakistana, Kitajske."

Pri ekumenskem molitvenem bdenju je bil navzoč tudi predsednik Papeškega sveta za migrante in potujoče Antonio Maria Veglió. Ta je poudaril, da so države dolžne zaščititi osebe, ki bežijo pred nasiljem, preganjanjem in diskriminacijo. V zadnjih letih so se države namreč obvezale, da bodo sprejele širšo interpretacijo pojma begunec, da bi tako lažje odgovorile na trenutne potrebe in probleme. To je spremenilo tudi mednarodno pravo, ki vedno bolj vlaga v zaščito oseb, prisiljenih v beg pred nasiljem in konflikti. Kljub temu pa je odzivanje mnogih držav ravno nasprotno od teh odločitev.

“Sirski kristjani, ne izgubite žarka upanja!”

V Rimu je minuli teden potekalo zasedanje Združenja ustanov za pomoč vzhodnim Cerkvam. 80 udeležencev je razpravljalo o treh izzivih, in sicer: podpora Cerkve v Indiji, ekumenski dialog s pravoslavnimi Cerkvami in pomoč kristjanom na Bližnjem vzhodu. Omenjeno združenje ustanov si namreč prizadeva, da bi se povzdignilo glas v obrambo vseh, ki so zatirani in svoje dežele zapuščajo z bolečino v srcu. Vrhunec njihovega zasedanja je bil sprejem pri papežu. ta je izrazil tudi svojo bližino trpečim bratom in sestram v Siriji. »Naša molitev, naše prizadevanje in naše stvarno bratstvo v Kristusu, naj jim kot olje tolažbe pomagajo, da v teh temnih trenutkih ne bi izgubili luči upanja, in naj od Boga izprosijo modrost srca za vse odgovorne, da bi se prenehalo vsako prelivanje krvi in nasilje, ki prinašata le bolečino in smrt, ter da bi ostal prostor za spravo, slogo in mir.« Sveti oče je odločno pozval, da bi bila prebivalcem Sirije zagotovljena nujna humanitarna pomoč. Zlasti mnogim osebam, ki so bile prisiljene zapustiti svoje domove in se zateči v sosednje države: »Vrednost človeškega življenja je dragoceno premoženje, ki ga je treba vedno varovati,“ je poudaril ob koncu.

Papež kolumbijske škofe spodbudil k okrepitvi vere in solidarnosti

Na obisku ad limina apostolorum v Rimu se bodo še do jutri mudili kolumbijski škofje. Ti so se v petek srečali tudi s papežem, ki jim je v nagovoru med drugim poudaril potrebo po večanju del ljubezni in usmiljenja do tistih, ki trpijo, ter po obnovitvi lastne vere pred pozabo Boga. »Kolumbija ni imuna na posledice pozabe Boga,« je poudaril papež škofom te latinskoameriške države, ki jo je prav tako dosegla kriza duhovnih in moralnih vrednot. Papež je z odobravanjem sprejel prizadevanje kolumbijskih škofov na področju evangelizacije, ki dajejo dobre sadove, ter izpostavil pomembno vlogo delovnega načrta, ki ga je škofovska konferenca pripravila za naslednjih osem let.

Dotaknil se je tudi aktualnih razmer v Kolumbiji. Posebej je spomnil na žrtve naravnih katastrof, revne, poljedelce, bolnike in trpeče. »Povečati je treba inicijative solidarnosti za tiste, ki se morajo preseliti, ker so izgubili delo in imajo težave pri iskanju novega, za tiste, ki so jim kršene temeljne pravice, ki morajo zaradi ustrahovanja in kriminala zapustiti lastno družino ali pa so se zapletli v trgovino z mamili in orožjem,« je zatrdil Benedikt XVI.

Štirinajstdnevnica za svobodo v Baltimoru

V četrtek zvečer se je s sveto mašo v nacionalnem svetišču Marijinega vnebovzetja v Baltimoru začela "Štirinajstdnevnica za svobodo". Sveto mašo je daroval nadškof William Lori. Do dneva neodvisnosti, 4. julija, bodo v tamkajšnji baziliki molili za državo. Namen obdobja, ki bo zaznamovano z molitvijo, študijami, katehezami in javnim delovanjem, je poudariti tako krščansko kot ameriško dediščino svobode, glede na izzive, kako razumeti versko svobodo, jo živeti in varovati znotraj temeljne zakonodaje ZDA. “Verska svoboda se navadno razume kot pravica posameznika, a verska svoboda prav tako pripada cerkvam in drugim verskim ustanovam, v katerih delajo ljudje, ki verujejo in ki bodo razvijali kulturo znotraj teokracije. S tem lahko pudarimo teeljno prepričanje, da so vsa bitja ustvarjena po Božji podobi. Tako moramo vsakodnevno skrbeti za tiste v stiski. Kot katoličani, kot Američani imamo privilegij in blagoslov, da imamo versko svobodo in svobodo govora. Vsakdo je zato povabljen, da to svobodo tudi kaže navzven, ” je pred začetkom 14-dnevnice poudaril nadškof Lori.

V zadnjem času Obamova administracija vse bolj uporablja moč zvezne vlade in sili katoliške ustanove k umestitvi kontracepcijskih sredstev v del "zdravstvenega varstva" za zaposlene. Sicer pa so škofije in župnije pripravile posebne dogodke, ki podpirajo nacionalno kampanjo poučevanja in pričanja za versko svobodo.

Mednarodna konferenca o AIDS-u

V Rimu je v petek potekala 8. mednarodna konferenca na temo AIDS-a. Dogodek, ki ga je spodbudila Skupnost sv. Egidija, je imel geslo »Živele mame! Živeli otroci! Omejiti umrljivost mater in omogočiti odraščanje otrok brez AIDS-a«. Na konferenci je bil navzoč tudi vatikanski državni tajnik, kardinal Tarcisio Bertone. Ta je med drugim dejal, da vsak otrok, da bi živel, potrebuje svojo mamo. Sirote so v Afriki pogosto izpostavljene nevarnosti, da tudi same izgubijo življenje. Zdravljenje matere tako pomeni tudi rojstvo zdravih otrok in omogočanje, da le-ti odrastejo. Družina pa je zagotovilo družbene povezanosti. “Kdor torej ljubi svojo domovino,” je poudaril kardinal, “ima dolžnost, da brani življenja mater.” Bertone je pozval mednarodno skupnost, države in donatorje, da bi se bolnikom čim prej omogočilo brezplačno in učinkovito zdravljenje. Dostop do zdravil bi moral biti zagotovljen vsem, zlasti pa materam in otrokom.

Predčasni odstop škofa Ivana Milovana iz poreško-puljske škofije

Papež Benedikt XVI. je minuli teden sprejel predčasni odstop hrvaškega škofa Ivana Milovana iz poreško-puljske škofije. Škof je bil lani vpleten v nepremičninski pravni spor med svojo škofijo in nekim severnoitalijanskim benediktinskim samostanom. Potem ko je zavrnil podpis sporazuma, nastalega z vatikansko pomočjo, so v Vatikanu imenovali posebnega komisarja za omenjeno nalogo in ga zadolžili za podpis dokumenta. Novembra je papež imenoval škofa koadjutorja za poreško-puljsko škofijo, Dražena Kutleša bo v celoti prevzel vodenje omenjene hrvaške škofije. Pred imenovanjem je Kutleša deloval v vatikanski Kongregaciji za škofe.