Kristjani v arabskem svetu: eno leto po arabski pomladi

Svet | 23.06.2012, 20:00

V Evropskem parlamentu v Bruslju je maja potekala konferenca z naslovom "Kristjani v arabskem svetu: eno leto po arabski pomladi". Govorci iz Egipta, Nemčije, Izraela, Libanona, Nizozemske, Sirije in Združenih držav so razpravljali o položaju kristjanov na Bližnjem vzhodu in Severni Afriki. Konferenco je organizirala Komisija škofijske konference EU in evropska poslanca: Konrad Szymański in Jan Olbrycht.

Evropski poslanec in soorganizator, Konrad Szymański, je povedal, da eno leto po arabski pomladi vse bolj kaže, da demokracija na Bližnjem vzhodu prispeva k povečanju pritiska nad kristjani, ki tam živijo že od nastanka krščanstva. Evropa je podprla demokratske spremembe, s čemer je prevzela odgovornost za kristjane na Bližnjem vzhodu. Svoj uvodni nagovor je zaključil z besedami, da ne smemo biti pasivni opazovalci dogajanj v Severni Afriki in Bližnjem vzhodu. Poslanec Olbrycht je še dodal, da mora Unija svoje sodelovanje pogojevati s spoštovanjem načel demokracije, med katerimi je tudi verska svoboda.

Prvi govorec Arie de Pater, direktor zagovornikov neprofitne nizozemske organizacije „Mednarodnih odprtih vrat,“ je poročal o stanju v Egiptu, Libiji in Siriji. Po njegovih besedah je pomembno merilo demokracije, kako večina obravnava manjšino. Kristijane v Libiji celo zapirajo in domnevno tudi mučijo, povrh tega jih je veliko izgnanih iz države. Libija je muslimanska država, kar dodatno otežuje integracijo kristjanov v družbo. Edina možnost krsta je v tujini. V Iraku in Siriji je situacija zelo podobna, anti-kristjansko vzdušje narašča. „Pomembno je poudariti, da je za muslimane nemogoče, da bi spremenili vero. Vse aktivnosti kristjanov so pod nadzorom policije, zgubili pa so tudi podporo režima,“ je povedal nizozemski govornik. Po njegovih besedah EU lahko pomaga tako, da izkoristi svoj vpliv v regiji.

Dr. Brian J Grim, Forum o religiji in javnem življenju, je spregovoril o naraščanju verskih omejitev na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki. Restriktivna politika obravnavanja kristjanov, ki jo vodi celo tretjina držav sveta, je prepolovila število kristjanov na omenjenem območju. V prvi vrsti gre za zakonodajo, potem pa za druge oblike omejevanja verskih aktivnosti. Raziskave kažejo, da obstaja direktna povezava med vladino pravno regulacijo verske svobode in sovražnostjo nad kristjani.

Dr. Dimyanos Kattar, nekdanji finančni minister v Libanonu, je kot zanimivost povedal, da je predsednik Libanona kristjan. Po 15-letih vojne in 20-letih režimskega pritiska je končno dosežen nek nacionalni pakt med verskimi skupnostmi, celo sestava parlamenta je 50:50. Omenil je, da se mora oblast zavedati, da 60 % davka prihaja od kristjanov. Evropi je svetoval, da mora biti pametna, ker je dejstvo, da Evropo lahko posnemamo, vendar pa je zaradi neprimerljivih razmer in tradicije ne moremo kopirati.

Dr. Cornelius Hulsman, nizozemski sociolog, ki že skoraj 20 let živi v Egiptu in je urednik časnika Arab-West Report, je kot temeljni problem kristjanov izpostavil stalno migracijo iz ekonomskih razlogov. V svoji predstavitvi je omenil delo župnika, ki nudi pomoč revnim v Salah Shelkh Hamdi. Pri njegovem delu je bistven osebni stik, ker je pri teh ljudeh na prvem mestu skupnost in ne individualizem, kot je to značilno za Evropo. Dodal je, da je spreobrnitev na islam dokončna, nazaj se ne da. Po njegovem pojem verske svobode v islamu pomeni pravico častiti, kar se ne ujema z našo definicijo verske svobode. Ampak vse ni tako črno, stanje gre na boljše, zadnje čase je bilo videti muslimane in kristjane skupaj na protestih, pri čemer so muslimani pokazali visoko stopnjo solidarnosti in to je tisto, kar bi morali spodbujati, je v Evropskem parlamentu povedal v Egiptu živeči nizozemski sociolog.

Nadškof Youssef Soueif s Cipra je svoj nagovor začel z besedami "resnica vas bo osvobodila". Cerkev je še vedno zelo pomemben del socialnega življenja na Bližnjem vzhodu. Po njegovem mnenju gre bolj za socialni in kulturni konflikt kot verski, težava pa tiči v tem, da nekateri še vedno niso pripravljeni sprejeti različnosti. Edino, kar nas lahko pripelje do trajnostnega sožitja je okrepitev solidarnosti in dialoga. Kristjani naj v teh trenutkih ne pokažejo strahu, ampak širijo vrednote, je povabil ciprski nadškof.

Nadškof Pierbattista Pizzaballa iz Jeruzalema je poudaril, da je za spremembe potreben čas. Opozarja, da bodo spremembe prinesle nove težave, ampak v tem vidi tudi pozitivno plat, in to je, da bo to družbo popeljalo naprej.

Konferenco o kristjanih v arabskem svetu je zaključil evropski poslanec Jan Olbrycht, ki je povedal, da je za prihodnost treba dvigniti zavest med kristjani na Bližnjem vzhodu, hkrati pomagati vladam razumeti, da je mirno sožitje pomembno za uravnoteženo skupno življenje ter da je bistvo v naravnem razumevanju in ne v vsiljevanju pravil.