Nasilje v Nigeriji: ljudje se bojijo iti k bogoslužju
Svet
Kot je znano, je islamistična skupina Boko Haram v Nigeriji minulo nedeljo znova napadla dve katoliški cerkvi. Trije oboroženi moški so vdrli v cerkev na severu države in začeli streljati, v osrednjem delu države pa se je z avtomobilom v cerkev zaletel samomorilski napadalec, pri čemer je bilo skupaj ranjenih več kot 50 ljudi, osem jih je umrlo. Kristjani morajo zaradi varnostnih ukrepov pri vstopanju v cerkve zdaj najprej skozi kontrolne preglede.
Nadškof iz Abudže msgr. John Onaiyekan je o razmerah v Nigeriji za italijansko redakcijo radia Vatikan povedal, da vzroka za stanje v državi ne gre iskati samo v neaktivnosti vlade in policije. „V resnici so vojaki in policisti povsod. Prav tako smo v cerkvah sprejeli ukrepe za preprečitev teh napadov, zlasti tistih z avtomobili bombami. Ljudje morajo pri vstopu v cerkev opraviti stroge varnostne kontrole. A zdi se mi, da bi morala vlada najti drugačne vzvode za preprečitev islamističnih aktivnosti.“ Kot je povedal nadškof, je vlada sicer v stiku z mednarodno skupnostjo, vendar meni, da so se aktivisti Boko Harama usposabljali v taboriščih Al Kaide, torej zunaj Nigerije, kamor so dohajali mladi Nigerijci, v Pakistan in Afganistan. „Na žalost vlada takrat ni ukrepala,“ je dejal nadškof iz Abudže. Kljub temu v državi molijo za storilce, predvsem pa za ranjene in žrtve. „Upamo, da naš Gospod daje mir tistim, ki so umrli, pa tudi spremeni srca tistih, ki povzročajo bolečino drugim.“
Nadškof iz Josa Ignatius Kaigama je povedal, da se ljudje zdaj bojijo iti k bogoslužju v cerkev. Krvave napade konec tedna je teroristična organizacija Boko Haram izvedla v mestih Biu in Jos. Krščanske manjšine v podsaharskih deželah skrbijo predvsem vedno večji poskusi islamizacije, ki jih pospešujejo skupine skrajnežev v deželah, kakor so Niger, Mali in Nigerija. „Tu vlada velika zaskrbljenost. Civilne oblasti pravijo, da bodo probleme v kratkem rešile, vendar se vedno znova ponavlja isto. Prejšnji teden smo imeli narodno molitev za vse katoličane v Nigeriji, kar je najmočnejše v tem trenutku. Imamo tudi varnostne službe, vendar menim, da naredijo zelo malo. Ugotoviti morajo, kdo so ti ljudje, od kod prihajajo, od kod dobivajo denar, kakšne avtomobile in bombe uporabljajo. Doslej ni nobenega napredka,“ je povedal nadškof Kaigama.
Nigerijska vlada ni homogena
Achim Brick živi v Nigeriji kot sodelavec organizacije Misereor in vidi težavo tega, da vlada ne obvlada teroristične skupine, tudi v tem, da ni homogena: “Vlada ne more zagotavljati varnosti, saj je bolj ali manj nemočna. Boko Haram je neviden, govori v različnih jezikih. Vladi so z zahoda, zlasti Američani, ponudili podporo tajne službe in Nigerijci so jo raje odklonili.“ Pri tem igra pomembno vlogo nepregledno stanje nigerijskega oblastnega aparata: „Domnevamo tudi, da vlada in predsednik, ki je vendar del političnega aparata, tam ne more delovati tako, kakor bi morda rad, ker obstajajo vse pogostejši namigi, da dobiva Boko Haram podporo od severnih politikov, celo guvernerjev. V kompleksni deželi, kakršna je Nigerija, jih brez nadaljnjega ni mogoče napasti. Predsednik lahko sicer laja, ne more pa ugrizniti. Še nedavno je predsednik dejal, da so možni pristaši in simpatizerji Boko Harama v najožjem krogu njegove vlade in lahko domnevamo, da reči v močvirju korupcije in različnih interesov poniknejo in se preprosto zmehčajo.“
Tudi visoka predstavnica za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije Catherine Ashton je obsodila ravnanje teroristov in zagotovila, da sodelovanje z Nigerijo ostaja še naprej tesno.
