Načrti o združevanju šol precej razburjajo

Slovenija | 15.06.2012, 09:17 Tanja Dominko

Ministrstvo za šolstvo in šport načrtuje združitev nekaterih srednjih šol. To naj bi se po prvih načrtih zgodilo v osmih primerih, predvsem pa gre za zmanjšanje števila ravnateljev in zaposlenih v administraciji. Šole in tudi organizacije znotraj šolstva so precej ogorčene.

Kje bodo združevali?

Načrti pravijo, da bi združili Srednjo šolo Kočevje in Gimnazijo Kočevje, v Celju naj bi se združili Srednja ekonomska šola in Poslovno-komercialna šola, v Novi Gorici bi se združila Srednja ekonomska in trgovska šola in Tehniški šolski center, Srednja šola Črnomelj bi namesto kot šola z dvema enotama delovala le še kot ena organizacijska enota. Prav tako bi kot ena organizacijska enota delovala Šolski center Rudolfa Maistra Kamnik ter Srednja gradbena, geodetska in ekonomska šola Ljubljana. V Slovenj Gradcu bi se združile Srednja gostinsko-turistična in lesarska šola, Srednja zdravstvena šola, Srednja Ekonomska šola, Gimnazija in Srednja šola Muta. V Mariboru pa bi se združili TŠC Maribor, Lesarska šola in Srednja elektro- računalniška šola. Pri tem na ministrstvu poudarjajo, da gre za delovni osnutek in da ni sprejet še noben konkreten sklep. Zagotavljajo tudi, da se za dijake in učitelje ne spreminja nič, da ne gre za ukinitev ali zaprtje šole. "Nobene ne zapiramo in nobene ne ukinjamo. Spreminja se samo njihov pravni status," je zagotovilo ministrstvo.

Šole ogorčene

Na nekaterih šolah so precej ogorčeni nad temi potezami ministrstva. Nasprotovanje predlogu ministrstva za izobraževanje so izrazili v Zvezi srednjih šol in dijaških domov ter Društvu ravnateljev. Od pristojnih na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport pričakujejo demokratičen in spoštljiv odnos do ravnateljev, zaposlenih, dijakov in staršev. "Ob tem se zavedamo, da je obstoječa mreža šol preobširna, vendar mora potekati združevanje šol na podlagi analiz, strokovnih utemeljitev, časovno sprejemljivih postopkov (do enega leta) ter predvsem ob upoštevanju mnenj vseh, ki so ali bodo vpeti v procese sprememb."

Oglasil se je tudi republiški odbor Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije, ki je pretekli teden obravnaval stališča o standardih in normativih, ki so jih odboru posredovale podružnice združenja. Soglasno so sklenili, da se veljavni standardi in normativi v šolskem letu 2012-2013 ne spremenijo in da se obstoječa mreža osnovnih šol v prihodnjem šolskem letu ne spreminja, je v izjavi za javnost zapisal predsednik združenja Milan Rejc.

Razlog ni racionalizacija?

Minister Žiga Turk za zdaj vztraja. Poudarja, da se je ideja o združevanju šol pojavila že leta 2008, že tedaj so naleteli na odpor, večno pa se čakati ne da. Kaj je sploh glavni razlog za te spremembe? Minister Turk pravi, da glavni razlog ni finančni, saj bodo srednje šole dobile ravno toliko denarja kot zdaj, saj so plačane po številu dijakov. Za TV Slovenija je kot osrednji razlog združevanja navedel: „Glavni razlog pravzaprav ni racionalizacija, pač pa omogočiti manjšim programom, da na določenih območjih ostanejo. Za to pa je včasih potrebno kakšen velik program združiti v nek šolski center ali kaj podobnega. Kar nekaj jih imamo v Sloveniji in dobro delujejo.“

Med največje šolske centre v Sloveniji spada tisti v Velenju. „Pri nas je 2.000 dijakov, 250 učiteljev, imamo rudarsko šolo, strojno šolo, elektro- računalniško šolo, gimnazijo in šolo za storitvene dejavnosti. V racionalizacijo ta trenutek nismo zajeti, če pa nas bo doletela, bomo poiskali optimalne rešitve za obe strani, kolikor bo to mogoče,“ je za naš radio pojasnil mag. Albin Vrabič, ravnatelj Rudarske šole na Šolskem centru Velenje. Poleg tega poudarja, da je pri tovrstnih spremembah nujen dialog med vsemi vpletenimi. „Kot ravnatelj razumem, da so vsake spremembe v organizaciji boleče za tiste, ki jih zadevajo, hkrati razumem, da je treba v državi narediti nekaj na področju racionalizacije, dodal pa bi, da je pri vseh takih spremembah optimalno in modro, da se tisti, ki spremembe izvajajo, v čim širši meri posvetujejo s tistimi, ki jih zadevajo, da slišijo njihove argumente.“

Plače ravnateljev ponekod primerljive z učiteljskimi

O navedbah, da nekateri ravnatelji dobivajo precej visoke plače- tudi do 6 tisoč evrov bruto, pa Vrabič pravi: „Plače ravnateljev v šolskih centrih so primerljive s plačami učiteljev, s spremembami se bo zgodilo celo to, da bomo imeli ravnatelji nižjo plačo kot učitelji v denimo 43. plačnem razredu.“

Če pogledam na seznam, ki ga je objavila vlada, pa ugotovim, da najvišjo bruto plačo trenutno prejemata ravnatelja dveh srednjih šol znotraj Šolskega centra Ptuj, plačo, ki je višja od 4 tisoč evrov bruto, pa prejema le 15 ravnateljev, med njimi so le trije ravnatelji na gimnazijah, kar je – vsaj zame- presenetljiv podatek. Poleg tega je plača ravnatelja na šolskem centru Celje šele na 251. mestu od 721-ih. V podatke so sicer zajeti tako ravnatelji gimnazij, srednjih šol, šolskih centrov, osnovnih in glasbenih šol. Po drugi strani pa se mi poraja tudi vprašanje, le kako so lahko v zadnjih letih šole rasle kot gobe po dežju. Odpirale so gimnazijske oddelke, ekonomske oddelke- pogosto pa so na različnih smereh učili isti učitelji- da bi le privabile učence, strokovne šole in posredno tudi podjetja - pa so prepustili izumrtju. Kdo nosi krivdo?