Odnos Cerkve do judovstva
Svet | 22.05.2012, 07:00
Mineva 50 let, odkar je izšel koncilski dokument Nostra Aetate, ki je odnos Cerkve do judovstva postavil na novo osnovo. Vendar pa pozitiven odnos do judov še ni resnično udejanjen po vsej katoliški Cerkvi. To je priznal tudi odgovorni za dialog z judovstvom v Vatikanu, kardinal Kurt Koch.
Kardinal Koch je povedal, da se lahko po 50 letih s hvaležnostjo ozremo na to, kar vse se je v dialogu z judovstvom zgodilo po izidu dokumenta Nostra Aetate. To je izjava Rimskokatoliške Cerkve, ki je nastala med drugim vatikanskim koncilom, o razmerju Cerkve do nekrščanskih verstev. Dokument je po Kochovem mnenju postavil povsem novo razmerje do judovstva, saj po eni strani zavrača antisemitizem, po drugi pa kliče v spomin judovske korenine krščanstva. Prav za papeža Benedikta XVI. in njegovega prednika Janeza Pavela II. je bil zelo pomemben pozitiven odnos do judovstva. Nista se zanimala le za dialog, ampak sta tudi opravila zavestne geste prijateljstva, se spominja švicarski kardinal. „Janez Pavel II. je bil prvi papež, ki je obiskal judovsko sinagogo. Bil je v Auschwitzu in ob zidu žalovanja v Jeruzalemu in se je srečal tudi z višjimi rabini. Kar prav tako velja za papeža Benedikta, ki je doslej obiskal največ sinagog. To seveda kaže na to, kako zelo mu je pri srcu sprava med judi in kristjan,“ je prepričan kardinal Koch. Glede položaja v Sveti deželi in na Bližnjem vzhodu na splošno, si kardinal Koch želi, da bi se judje bolj zavzeli za diskriminirane kristjane. Prepričan je, da dobri odnosi katoliške Cerkve z judi pomagajo slednjim zaznati težak položaj kristjanov na Bližnjem vzhodu, pri čemer bi lahko naredili kakšna znamenja solidarnosti. Ta konec tedna se je kardinal Koch v švicarskem Einsiedelnu udeležil romanja organizacije Cerkev v stiski, ki je neke vrste solidarnostna akcija za kristjane v arabskih deželah. A znotraj katoliške Cerkve še ni enotnega mnenja o judovstvu. Nekatere škofije so zelo dejavne in imajo celo pogovorne komisije, kar velja denimo za Švico. Pri oznanjevanju, verouku in pridigi bi lahko dali več poudarka pomen judovskim koreninam v naši veri.
