Afriški šolarji
Cerkev si prizadeva za rešitev humanitarne stiske v Maliju
Svet
Položaj v afriški državi Mali - predvsem v severnih regijah, kjer so vladne sile po mesecih protestov ljudstva Tuaregov skoraj izgubile nadzor - je vse težji. Po marčevskem državnem udaru je država v pričakovanju novega predsednika. Začasnemu malijskemu predsedniku Traoréju se prehodno obdobje vladanja izteče jutri, je pa pred dnevi zavrnil predlog nekdanje vojaške hunte, da bi vzpostavili narodno skupščino. V tem položaju raste skrb za človekoljubno stanje prebivalstva.
Po državnem udaru 22. marca je bilo v Maliju sprva vzpostavljeno vojaško poveljstvo, nato je bilo vodenje zaupano nekdanjemu vodji malijskega parlamenta, Traoreju. Vendar se zdi, da je sporazum med hunto in strankami o morebitnem novem predsedniku ter prehodu v organizacijo demokratičnih volitev še zelo oddaljen. Obdobje začasne vlade poslabšuje porast Džihadovih sil.
Radio Vatikan je vzpostavil stik s tajnikom malijske škofovske konference v glavnem mestu Bamako duhovnikom Edmondom Dembelejem. „Človekoljubni položaj v deželi zares zbuja skrb, predvsem na severu dežele, kjer so pokrajine v rokah oboroženih skupin. Žetev po vsem Maliju lani ni bila posebno izdatna. Prebivalci na teh območjih trpijo zaradi pomanjkanja hrane, vode in zdravstvenih težav.“ Trenutno tamkajšnja Cerkev sodeluje v mediaciji. „Cerkev je aktivna v dogovarjanju z drugimi religijami kot neke vrste zavezništvo, ki združuje vse verske voditelje. Ti se nato z nekaterim politiki in člani civilne družbe dogovarjajo za rešitev krize.“
ZN za čim prejšnjo pomoč Zahodni Afriki
Tudi Svetovni program Združenih narodov za hrano (WFP) je pred začetkom sušnega obdobja v Zahodni Afriki posvaril pred lakoto v tem delu sveta. "Ocenjujemo, da imamo tri do štiri tedne časa, da pokrijemo potrebe ljudi za obdobje od junija do septembra," je v Berlinu pred desetimi dnevi dejala izvršna direktorica WFP Erhtarin Cousin. WFP bo moral v prihodnjih mesecih poskrbeti za več kot devet milijonov ljudi, za to pa bodo potrebovali okoli 500 tisoč ton hrane za območje Sahela. Že v letih 2005 in 2010 je zaradi suše na tem območju vladala huda lakota. Mnogo družin in skupnosti si še ni opomoglo, ker so bili prisiljeni prodati živino, otroke izpisovati iz šol, si sposojati denar, ter zmanjšati količino in kakovost hrane, so sporočili iz Slovenske fundacije za Unicef.
Unicef opozarja, da spada Mali med države z največjo podhranjenostjo, ki jo notranji konflikti le še povečujejo. Številni malijski begunci so zatočišče poiskali v Mavretaniji, Burkini Faso in Nigru, kjer pa se soočajo z lastnimi prehrambenimi težavami.
