Začetek sojenja Ratku Mladiću
Svet
Na Mednarodnem sodišču za vojne zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije, se je začelo sojenje nekdanjemu poveljniku vojske Bosanskih Srbov, generalu Ratku Mladiću. Sodišče je namreč včeraj vnovič zavrnilo prošnjo Mladićeve obrambe za preložitev sojenja, ker naj ne bi imel dostopa do številnih dokumentov. Aretirali so ga maja lani v srbski vasi Lazarevo. Pred sodiščem v Haagu medtem protestirajo svojci žrtev iz Srebrenice.
Haaško sodišče mora z delom končati do decembra 2014, obremenilnega gradiva zoper srbskega generala Ratka Mladića pa je veliko. Sodišče je zoper Mladića, še ko je bil na begu, skrčilo na 106 zločinov. Najhujša je obtožba za genocid nad nesrbskim prebivalstvom med vojno v Bosni in Hercegovini, med zločini pa izstopa poboj več kot 7 tisoč muslimanov iz Srebrenice po letu 1995.
Tožilci so zoper Mladića pripravili 27 tisoč dokaznih predmetov, na zaslišanje pa so poklicali 413 prič. Pričakujejo, da se jih bo odzvala vsaj tretjina, saj bodo dokaze večine prič, ki so bile že na drugih sojenjih v Haagu, zaradi časovne stiske predstavili v pisni obliki. Neposredno bo pričalo samo sedem posameznikov.
Tožilec David Groome je ob začetku nagovora izpostavil izjavo 14-letnika, čigar oče in stric sta bila med 150 moškimi, ki so jih sile bosanskih Srbov ubile novembra 1992. Kot je poudaril, je Mladić poboje nadaljeval do leta 1995, vrhunec pa je bil pokol v enklavi Srebrenica, kjer je bilo ubitih več kot 8000 Bošnjakov. Groome je nato sodnikom pokazal video posnetek obstreljevanja tržnice Markale v Sarajevu. Po njegovih besedah so bili vsi napadi del načrta, po katerem bi dele BiH "očistili" nesrbskega prebivalstva.
Mladićeva obramba poskuša kupovati čas z večkratno prošnjo po preložitvi sojenja, zahteva pa tudi izločitev glavnega nizozemskega sodnika zaradi njegove domnevne pristranskosti.
Mladić je bil za vojne zločine prvič obtožen že leta 1995, za kar je poskrbel takratni ameriški diplomat Richard Holbrook. Mladić je tedaj zavrnil vse pogovore, krivde ne priznava in se sodišču predstavlja kot hud bolnik z izgubo spomina.
Zadnji bo pred haaško sodišče stopil nekdanji vodja Srbov na Hrvaškem Goran Hadžić, ki so ga kot zadnjega haaškega begunca prijeli julija lani.
