Slovenske šmarnice pri Gospe Sveti

Svet | 20.05.2012, 11:00

V romarskem središču pri Gospe Sveti na Celovškem bodo danes že 15. Slovenske šmarnice. Ob 12. uri bo sveta maša v slovenskem jeziku, ob 14. uri pa bo moški zbor Tomaž Tozon & Viribus unitis iz Škofje Loke pripravil duhovni koncert. Ob 15. uri bodo slovesne šmarnice s pridigo dekana Antona Opetnika, sodelovali bodo tudi pritrkovalci iz Smlednika.

Gosposvetski zvon vabi tudi letos romarje k Slovenskim šmarnicam. Pobudo za to pobožnost je pred 15 leti dal Refarat za cerkveno glasbo pri Dušnopastirskem uradu, najbolj zagnana pa sta bila Jože Ropitz in tajnik Peter Hribernik. Prve Slovenske šmarnice leta 1998 je poleg cerkvenega zbora Gorotan oblikoval tudi MePZ Gallus.

Tokrat bo na Slovenskih šmarnicah pel moški zbor »Tomaž Tozon & Viribus unitis«. Ob 14. uri bo pripravil pester koncert iz velike zakladnice sakralnih skladb. Predstavil se bo mogočen zbor pevcev, ki so zbrani iz različnih koncev Slovenije – od Dolenjske, Mežiške doline, Tržaškega, Dolenjske, vse do Gorenjske in tudi Ljubljane. Sveta maša v slovenskem jeziku bo pri pri Gospe sveti ob 12. uri, medtem ko bo šmarnična pobožnost ob 15.00.

O romarskem središču pri Gospe Sveti

Gospa Sveta (nemško Maria Saal) je naselje s približno 800 prebivalci in romarsko središče z veličastno gotsko istoimensko cerkvijo. Leži na na Gosposvetskem polju, 8 km severno od Celovca na Koroškem v Avstriji. Predhodnico sedanje cerkve Gospe Svete je v 8. stol. postavil prvi koroški škof sv. Modest, ki je tu škofovsko službo opravljal od leta 757 do 763. Do leta 760 je bila pri Gospe Sveti posvečena cerkev sv. Marije, ene izmed prvih treh pod tem imenom poznanih cerkev v Karantaniji, in najstarejša izpričana na Koroškem. V starih virih jo označujejo tudi kot cerkev pri Krnskem gradu. Zdajšnjo podobo je cerkev dobila v prvi polovici 15. stoletja. V njej je danes baročni oltar iz leta 1714, nagrobniki iz 16. in 17. stol., rimski reliefi iz bližnjega Viruna. Zvonik se ponaša z največjim koroškim zvonom. Zvon iz leta 1687 je bil do druge svetovne vojne drugi največji v Avstriji. Njegova teža je 6600 kg in prerez je 222 cm.

Od časa postavitve je bila cerkev sedež pokrajinskega škofa za Karantanijo in Cerkveno središče Karantanije, ter izhodišče za pokristjanjevanje Slovanov.