Sporočilo francoskih in grških volivcev postavlja Evropo pred nove izzive

Svet | 09.05.2012, 10:21

Protesti zoper varčevalne ukrepe in izidi nedavnih volitev v Franciji, ki so na oblast po 17 letih postavili socialista, in Grčiji, ki je izpodbila koalicijo varčevanja, kažejo na vztrajanje nekaterih držav pri nespoštovanju zavez in reform. Da bi se Unija uspešno spopadla z gospodarskimi težavami in malodušjem nekaterih držav, so ukrepi za rast nujni, meni evropski poslanec Lojze Peterle.

Na nedavnih volitvah v Franciji in Grčiji so volivci zavrnili vladajoče zaradi nepriljubljenih varčevalnih ukrepov. Vodenje Francije je prevzel socialist Francois Hollande, kar vzbuja mnoga vprašanja o nadaljnjem reševanju Evrope in evrske valute, predvsem glede sodelovanja z Nemčijo. Za komentar smo povprašali evropskega poslanca Lojzeta Peterleta. Za Francijo méni, da se je zgodila sprememba v retoriki, revolucije pa ne bo. Za Grčijo pa obstaja velika verjetnost izstopa iz evra. „Politika zadolževanja je več evropskih držav pripeljala v velike težave, medtem ko je politika kleščenja stroškov na podlagi pravočasnih reform rešila nekatere članice. Rast je tudi v Franciji in Grčiji je mogoča samo z varčevalnimi ukrepi, nov denar pa mora spodbujati rast, ne potrošnje,“ je za Radio Ognjišče dejal Peterle.

Nemški model se je izkazal za uspešnega

Nemška kanclerka Angela Merkel in zdaj že nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy sta začela z uvajanjem fiskalnega pakta in zlatega pravila. Zmagovalec predsedniških volitev v Franciji Hollande pa je v kampanji napovedoval potrebo po popravkih omenjenega pakta. „Manevrskega prostora ni veliko. Nemčija je ena izmed evropskih držav, ki se kljub krizi drži relativno dobro. Ko je ta država izvajala najbolj resne reforme, je bila Francija v generalni stavki. Tako pa ne moreš ravno dvigovati konkurenčnosti. Mislim, da se nemškega modela, ki se je izkazal za uspešnega, ne da napadati z demagogijo. Ne verjamem tudi, da ima Hollande ta namen. Mislim, da se bo obnašal zelo pragmatično,“ je pojasnil prvi predsednik slovenske demokratične vlade. Dodal je še, da varčevanje pač nikjer ni priljubljeno, a brez tega ne bo šlo naprej. „Slovenija je šla pred 20 leti naprej tako, da je stisnila pas, ker je vedela, da bo le tako drugače. Zdaj pa smo ponovno v podobni situaciji.“ Peterle je prepričan, da Francija ne bo mogla iti daleč od tega, kar je veljalo za skupno nemško-francosko linijo odnosa do evropske krize oziroma prihodnosti. „V težavah se bodo bolje znašli tisti, ki so se prej odzvali. Če zaspiš, plačaš višjo ceno v nadaljevanju. Francija si ne sme privoščiti velikega zaostajanja, saj jo čaka nujna dinamika reformiranja. Evropa tako ne bo mogla naprej. Vsi smo bili izpostavljeni globalni finančni krizi, a ob isti toči gre enim bolje, drugim pa ne. Tu bo potrebna skupna govorica, če hočemo težave reševati skupaj.“

Alternativa za Grčijo je odhod iz evroobmočja

Peterle je omenil tudi Grčijo, kjer je ljudstvo izrazilo nezaupanje do zdaj vodilnima Novi demokraciji in Pasoku. Po njegovem grška politična elita v vseh teh letih ni bila v osnovnem odnosu do države, evropskega denarja in razvojnih projektov kaj bistveno drugačno, zato so ljudje zdaj stavili na spremembe. „V Grčiji se po mojem bližajo razmeram, ko bo postala močnejša alternativa odhod iz evroobmočja. V situaciji nezaupanja v politiko, državne ustanove in pomanjkanja denarja je zelo težko vzpostaviti nov optimizem in pogoje za rast. Grčiaj bo morala investirati v to, da se pobere, a iz tega, kar bo sejala, ne bo dobila takoj pridelka.“

Grki imajo do 17. maja čas, da sestavijo vlado, sicer bodo morali razpisati nove volitve. Takoj po volitvah prejšnjo nedeljo je spodletelo zmagovalcu volitev Antonisu Sámarasu, ki vodi konservativno stranko Nova demokracija. Vlade ni mogel sestaviti, saj je večina strank sodelovanje v koalicij, ki podpira strogo varčevanje, zavrnila. Zdaj je na potezi levičarska stranka Nova levica ali Siriza.

„Države, ki ne bodo konsolidirale javnih financ, bodo zaostale“

Podobno je glede francoskega dogajanja v sinočnjih Odmevih na RTV zatrdil tudi nekdanji premier in predsednik stranke SD Borut Pahor. Po njegovem je treba razmerje odgovornosti za premostitev krize vzpostaviti z družbeno pravičnostjo. „Hollandova zmaga ni potuha, češ da je njegov koncept premagal koncept varčevanja in da zato ni potrebno zlato fiskalno pravilo. Države, ki imajo konsolidirano državno blagajno, ki so opravile reforme za uravnoteženje javnih financ, lahko investirajo – morda tudi z zadolževanjem – za gospodarsko rast, medtem ko druge države, ki smo s tem odlašale, tega ne moremo narediti brez velikega tveganja, če prej ne uredimo javnih financ.“ Pahor je ob tem pojasnil, da Nemčija danes žanje nadpovprečne uspehe, ki jih je začrtal že socialdemokrat Schröeder pred desetimi leti.