Izšla Mladika 4/2012
| Matjaž Merljak
V začetku maja je zagledala luč četrta številka tržaškega mesečnika Mladika. Na platnici je slika z obiska ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmilo Novak, ki se je udeležila odprtja razstave Umetniki za Karitas v Peterlinovi dvorani v Trstu.
V uvodni besedi je govor o alarmnem zvoncu za rast in obstoj slovenskih kulturno-prosvetnih organizacij v Italiji, ki so v težkih povojnih časih zrasle v demokratičnem taboru na ruševinah fašističnega preganjanja in posledicah druge svetovne vojne. Vse te ustanove so nastale v glavnem s prostovoljnim delom in z žrtvovanjem posameznikov. Kasneje so začele prejemati finančna sredstva, čeprav so bila ta sredstva v začetku za nekaj desetletij zelo skromna. Pravi razmah in normalno dihanje je prišlo z osamosvojitvijo in demokratizacijo Slovenije, tako da so od takrat te kulturne ustanove priznane in so dokončno zadihale normalno življenje na narodovem telesu. S finančno in gospodarsko krizo zadnjih let so se začele prve težave. Postavlja se torej vprašanje, ali bodo te ustanove vzdržale, bodo nadaljevale svojo poslanstvo ali pa bo gospodarska kriza vse to ukinila? Potrebna je pomoč vseh, če se hoče na dostojni ravni ohraniti vse tisto, kar je bilo skupaj s predhodniki postavljeno na nogah v dosti bolj neugodnih razmerah.
V spominih na življenje v Nemčiji Peter Merkù opisuje svoj službeni obisk Kanarskih otokov.
Ob izidu knjige Pozabljeni Kras. Ofenzive v jeseni 1916 je objavljen intervju z enim izmed avtorjem, Mitjo Jurnom.
O neuresničenem atentatu TIGR-a na Mussolinija leta 1938 v Kobaridu piše v članku Tatjana Rejec. O Francu Kavsu in njegovem notranjem boju pred neizvedenim atentatom piše tudi Drago Štoka po ogledu predstave na to temo, ki jo je uprizorilo Slovensko stalno gledališče v Trstu.
V rubriki Umetnost na Slovenskem Mojca Polona Vaupotič piše v tretjem in zadnjem delu o Maksimu Gaspariju in njegovem ustvarjanju.
V zadnjih straneh revije dobimo Anteno z novicami iz zamejstva in zdomstva, članek prof. Marije Pirjevec o knjigi Po/etika slovenstva, posvečani družbenemu in literarnemu opusu Borisa Pahorja, ter oceno knjige Soška fronta 1915–1917, ki jo je napisal Ciril Velkovrh.
Mladinsko prilogo Rast so ustvarili Nika Čok z uvodnikom »Morda bi nam morali včasih prisluhniti«, Neža Kravos s člankom o slovenski izdaji šova X-factor, sledi razmišljanje Valentine Oblak z naslovom »Prihodnost, kje si« in pesem Nine Pahor »V neznano«.
