Švica omejuje priseljevanje iz novih članic EU
Svet
Švica je z današnjim dnem znova omejila priseljevanje tujcev iz držav srednje in vzhodne Evrope. Omejitev velja za osem članic Evropske unije, ko so se povezavi pridružile leta 2004, tudi za Slovenijo. Od 1. maja bodo izdali le še 2 tisoč dovoljenj za bivanje na leto. Švica, ki ni članica Unije, je pa članica schengenskega prostora, se je za to odločila zaradi povečanja števila prosilcev za izdajo dovoljenj za bivanje. V Bruslju so se na odločitev švicarske vlade ostro odzvali.
Ko je Švica 1. maja lani odpravila omejitev, se je število priseljencev iz teh držav izjemno povečalo in v zdajšnjih gospodarskih razmerah švicarska vlada meni, da si takega priseljevanja ne more privoščiti. V zadnjem letu naj bi dobili kar 6 tisoč prošenj za dovoljenje za delo iz baltskih držav, Poljske, Češke, Slovaške, Madžarske in Slovenije, ki so v Unijo vstopile v velikem širitvenem razmahu leta 2004. Do lani, ko so za državljane teh držav veljale omejitve glede prostega pretoka oseb, je bilo dovoljenj le nekaj več kot 2 tisoč na leto. Švicarska vlada pojasnjuje, da so se razmere na njenem trgu dela močno zaostrile in da je ukrep začasen.
Na odločitev Švice so se ostro odzvali v Bruslju in visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Catherine Ahston je poudarila, da dogovor Unije s Švico tej državi omogoča omejitve dostopa priseljencev iz vsega EU-ja, ne pa iz določenih držav. Po njenem mnenju tega ukrepa gospodarsko ne opravičujejo niti razmere na trgu dela niti število državljanov EU-ja, ki želijo pridobiti dovoljenje za bivanje v Švici.
„Verjamemo, da je taka odločitev v nasprotju s sporazumom o prostem pretoku oseb, ki je bil sklenjen s Švico,“ je povedala tiskovna predstavnica visoke zunanje predstavnica EU Maja Kocjančič. Švica sicer ni članica Unije, je pa s povezavo leta 2000 podpisala sporazum o prostem pretoku oseb. Omejitve za članice iz širitve leta 2004 so se, tudi v Švici, iztekle maja lani. Evropska zakonodaja sicer predvideva, da lahko država ob spremenjenih gospodarskih razmerah in ob izrazitem porastu priseljencev kvoto priseljevanja spet uvede, a ne selektivno. „Število delavcev iz osmih držav članic niti ekonomska situacija ne govorijo v prid takim ukrepom,“ je še povedala Kocjančičeva.
Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je odločitev Švice obžaloval in poudaril, da je v nasprotju s tem, na kar je država pristala. „Švicarsko gospodarstvo ima koristi od državljanov EU,“ je med drugim poudaril Schulz.
Junija bo o švicarskem ukrepu razpravljal mešani odbor predstavnikov Švice in EU.
