Nadškof Marjan Turnšek
Nadškof Turnšek: Vstajenje je velika luč za ves svet
Slovenija | 07.04.2012, 08:00
„Samo ker je Jezus Kristus res vstal, je človek kot duhovno, duševno in telesno bitje v vseh razsežnostih kot oseba nedotakljiv in v sebi nosi osebnostno načelo družbenega delovanja,“ je v velikonočnem voščilu zapisal mariborski nadškof metropolit Marjan Turnšek. Dodal je še, da je „vstajenje velika luč za ves svet“.
Mariborski nadškof je med drugim v voščilu še dejal, da nas Jezus Kristus z učlovečenjem, trpljenjem in smrtjo usmerja v solidarnost in vzajemnost med seboj na vseh ravneh življenja. „Po tej solidarnosti bomo prišli do končne solidarnosti z Njim v našem vstajenju. Kljub temu pa nas ni izključil iz odrešenjskega dogajanja, ampak nas je sorazmerno z našimi sposobnostmi vključil po načelu porazdeljene pristojnosti.“
Vir: Katoliška Cerkev
Velikonočno sporočilo nadškofa Marjana Turnška v celoti
Kristjanom predstavlja dogodek vstajenja Jezusa Kristusa vrhunec vere. Ko je Kristus kot prvi vstal od mrtvih in s tem premagal tudi zadnjo posledico greha – smrt, nam je odprl izhod iz vseh ječ tega sveta. Uresničil je vsebino upanja in hrepenenja človeka, ki na dnu vseh svojih želja in hrepenenj nosi željo po nesmrtnosti ljubezni, ki jo je človekovo srce sposobno okusiti in podarjati.
To hrepenenje opravičuje nujnost popolnega spoštovanja vsakega človeškega življenja od spočetja do naravne smrti. Vsak človek že s spočetjem postane eden izmed nas in ima večno vrednost prav zaradi možnosti vstajenja in večnega življenja.
V letošnjem pastoralnem letu želimo katoličani to upanje in vstajenjsko vizijo življenja še očitneje vtkati v naš pogled in delovanje na vseh področjih družbenega življenja. Kajti vsi štirje temelji družbenega nauka Cerkve koreninijo v velikonočni skrivnosti, kjer se trpljenje, smrt in vstajenje povežejo v veličasten prehod v to, kar oko ni videlo, uho ni slišalo in človekovo srce še ne okušalo, in je pripravljeno vsakemu človeku.
Samo ker je Jezus Kristus res vstal, je človek kot duhovno, duševno in telesno bitje v vseh razsežnostih kot oseba nedotakljiv in v sebi nosi osebnostno načelo družbenega delovanja. Ker je Kristus za vse umrl in vstal, smo tudi mi poklicani, da izstopimo iz duhovne smrti egoizma v življenje delovanja za skupno dobro in da kot državljani tudi v družbenih sistemih načelo skupnega dobrega dosledno uresničujemo. Ker je Jezus Kristus z učlovečenjem, trpljenjem in smrtjo postal z nami solidaren v vsem, nas trajno usmerja v solidarnost in vzajemnost med seboj na vseh ravneh življenja. Po tej solidarnosti bomo prišli do končne solidarnosti z Njim v našem vstajenju. Kljub temu pa nas ni izključil iz odrešenjskega dogajanja, ampak nas je sorazmerno z našimi sposobnostmi vključil po načelu porazdeljene pristojnosti.
Jezus Kristus živi. Vstajenje je velika luč za ves svet. Svet je ostal v temi, a z vstajenjem je zasvetila luč, ki je nič ne more več ugasniti. Vsi, ki v to vstajenje po besedi apostolov in drugih prič verujemo, smo poklicani biti luč in prinašati luč drugim. »Vse prenoviti v Kristusu« (Ef 1,10), je naš poklic, in pomeni ves svet oblikovati v Jezusovem duhu.
Naj vas, še posebej vse močno preskušane v teh težkih časih odrekanja in varčevanja, izgubljanja služb in odrinjanja na rob življenja, pa tudi osamljene, ohranja v vedrini prav velikonočna zavest, da je Kristus vstopil v trpljenje in ga že premagal. Tega upajočega pogleda želim tudi bolnikom in vsem, ki ostajate v teh dneh v stiskah še brez upanja.
Prav tako voščim globoko doživljanje velikonočne skrivnosti evangeličanskim kristjanom in pravoslavnim bratom in sestram, ki se nam bodo v kratkem pri praznovanju pridružili!
Kristus je vstal in živi! Aleluja!