Ekonomist Lahovnik za Radio Ognjišče o stavki javnega sektorja

Slovenija | 21.04.2012, 00:22

Minuli teden je zaznamovala stavka javnega sektorja. Ekonomist in nekdanji gospodarski minister dr. Matej Lahovnik je prepričan, da zaradi te stavke nismo nič bližje dogovoru med vlado in sindikati. Po njegovih besedah je nastala samo dodatna gospodarska škoda, ki jo bo potrebno pokriti. „Zdaj je jasno samo to, da stavka ni bila prava pot za rešitev težav, ki jih imamo trenutno v Sloveniji,“ je jasen ekonomist dr. Lahovnik.

Bojim se, da se bo ta stavka, ki smo ji bili priča, odrazila tudi na boniteti Slovenije

Ekonomist dr. Lahovnik bi od sindikatov pričakoval, da svoje naloge uresničujejo na način, da se pogajajo z vlado. Dejal je, da je vlada pripravila nabor ukrepov, ki odražajo trenutno javnofinančno stanje ter so nujni in neizbežni. Prepričan je, da bi se sindikati morali pogajati z vlado, in tiste predloge, s katerimi se ne strinjajo, nadomestiti z alternativnimi ukrepi. „Pričakoval bi, da ponudijo alternativen predlog, ki ima enake javnofinančne posledice, namesto tega pa očitno raje grozijo s stavko, ki je bila pravzaprav napovedana, še preden so se pogajanja sploh začela. To ni dobro, ker s tem pošiljamo tudi v tujino signal, da v Sloveniji ni nobene pripravljenosti za omejevanje javne porabe.“ Lahovnik meni, da bo na način, ki smo mu priča sedaj, težko skleniti dogovor. „In ker se že v naprej rožlja tudi z referendumi, potencialni tuji posojilodajalci, ki vendarle Sloveniji posojajo denar, dobivajo s temi predlogi zelo negativna sporočila o dejanskem stanju v Sloveniji. Bojim se, da se bo ta stavka, ki smo ji bili priča, odrazila tudi na boniteti Slovenije.“

K tem ukrepom se ni zavezala ta vlada, tega si ni izmislil Janša, ampak vlada, katere del sem bil nekaj časa tudi sam

Spomnil je na dodatno zadolževanje Slovenije za milijardo in pol evrov, ki poteka prav v teh dneh, s tem pa bo država poravnala pretekle obveznosti. „Zaradi tovrstnih političnih dogodkov, kot je bila stavka, bodo stroški zadolževanja višji in se bodo neposredno odražali v še višjih stroških za obresti, ki jih bomo v prihodnje plačevali na javni dolg. Ta stavka nikakor ni bila dobra in mislim, da bi morali predvsem tisti sindikati v javnem sektorju, ki so v sredo stavkali, spoznati, da do sedaj javni sektor vendarle te krize ni občutil tako kot gospodarstvo in da je razumem predlog vlade, da se vsaj deloma znižajo plače v javnem sektorju na nivo, da bomo dejansko porabili skupaj toliko kot ustvarimo. Mislim, da je prav vsaki gospodinji v tej državi jasno, da se slovenska država ne more iz leta v leto zadolževati dodatno za dve milijardi evrov. Samo za obresti plačujemo letno od novorojenčka pa do vsakega upokojenca 350 evrov letno, brez odplačila dolga. Tako ne gre več naprej,“ je jasen Lahovnik, ki je o varčevalnem paketu vlade dejal, "da ta ni prijeten, je za marsikoga boleč, je pa žal nujen in neizbežen. In nenazadnje, k tem ukrepom se ni zavezala ta vlada, tega si ni izmislil Janša, ampak se je k temu zavezala vlada, katere del sem bil nekaj časa tudi sam. Že v preteklosti smo poslali v Bruselj program doseganja stabilnosti javnih financ, v katerem smo se zavezali, da bomo do leta 2012 znižali proračunski primanjkljaj na malo nad tri odstotke. Žal je bil v lanskem letu še vedno 6,4 odstoten proračunski primanjkljaj, to je krepko preko dve milijardi evrov in tako ne gre več naprej. Tisto, kar je jasno vsaki gospodinji, da se ne more iz meseca v mesec, iz leta v leto zadolževati, ne da bi na drugi strani imela ustrezne prihodke, to bo moralo počasi biti jasno tudi slovenskim sindikatom.“

Če bo ta vladni paket ukrepov na referendumu zavrnjen, bomo poslali jasno sporočilo v tujino, da Slovenija ni pripravljena omejiti javne porabe

Na vprašanje, kaj se nam lahko zgodi, če bi na morebitnem referendumu zavrnili zakon o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012, ki ga zahtevata sindikata policistov, pa je dr. Lahovnik dejal: „Če bo ta vladni paket ukrepov na referendumu zavrnjen, bomo poslali jasno sporočilo v tujino, da Slovenija ni pripravljena omejiti javne porabe v neke razumske in še vzdržne okvire, ki jih lahko tudi financiramo. Posledice bodo, da bodo stroški zadolževanja slovenske države v tujini vse dražji, država se ne bo več zadolževala po nekaj več kot štiriodstotni obrestni meri, ampak po precej višji, posledično se bodo dražje zadolževale tudi banke in posledično bodo dražji tudi krediti za podjetja in prebivalstvo.“

Slovenija je danes še v položaju, ko lahko pravočasno sprejme ukrepe in se izognemo grškemu scenariju

Ob sklepu pogovora za Radio Ognjišče pa je ekonomist dr. Matej Lahovnik dejal, da pričakuje, da bodo sindikati stopili korak nazaj. „Kajti najbolj črn scenarij, ki se lahko zgodi v naslednjih mesecih, je, da ko bo država ponovno poskušala izdati obveznice na mednarodnih trgih, s katerimi bi pokrila del preteklega dolga, teh obveznic zaradi visoke tveganosti ne bo nihče pripravljen kupiti. V tistem trenutku se bomo znašli v scenariju, v katerem je danes Grčija. Samo predstavljamo si, kaj bi Grki, Portugalci, Španci pa tudi Italijani dali za to, da bi bili danes v situaciji, v kateri je Slovenija, in bi imeli možnost pravočasno sprejeti ukrepe, s katerimi bi preprečili negativni scenarij, ki so ga bili denimo deležni Grki. Slovenija je danes še v položaju, ko lahko pravočasno sprejme ukrepe, in se izogne grškemu scenariju, če pa te volje ne bo, če se bo znašla država v politični blokadi, če bodo sindikati še naprej v veliki meri tudi politično instrumentalizirani in če bomo na teh shodih gledali takšne napise na transparentnih, kot smo jih gledali v sredo, če se bodo pele pesmi, ki izražajo proteste proti vladi, s katerimi se zasmehuje posamezne ministre, mi na takšen način ne bomo ničesar rešili. S tem svetu in domači javnosti sporočamo samo, da ni resne pripravljenosti, da bi se pogovorili o tem, v kakšnem stanju smo in kaj je potrebno storiti, da se razmere izboljšajo.“