Papež v rimskem Koloseju vodil križev pot
Svet
Papež Benedikt XVI. je v nagovoru ob sklepu križevega pot v rimskem Koloseju dejal, da je Jezusov križev pot spremenil „življenje in zgodovino človeka, odprl prehod k novemu nebu in novi zemlji“. Po papeževih besedah Cerkev na veliki petek v globoki notranji pripadnosti obhaja spomin na smrt Božjega Sina na križu in v križu vidi drevo življenja, ki ga obdaja novo upanje.
Izkustvo trpljenja zaznamuje človeštvo, zaznamuje tudi družino, je dejal papež in spomnil na pot življenja, ki pogosto postane naporna in težka, je polna nerazumevanja in delitev, skrbi za prihodnost otrok, pa tudi bolezni in drugih neprijetnosti. „V tem našem času, se je položaj mnogih naših družin poslabšal zaradi negotovosti dela in drugih negativnih posledic, ki jih je povzročila gospodarska kriza. Križev pot je povabilo za vse nas, še posebej za družine, da zremo križanega Kristusa, da bi imeli moč premagati težave. Kristusov križ je najvišje znamenje Božje ljubezni do človeka, je odgovor na potrebo vsakega človeka po ljubezni.“
Sveti oče je vse družine povabil, da naj se v času soočanja s preizkušnjami, med katerimi je omenil tudi bolezni, oprejo na Kristusov križ, kjer bodo našli pogum za nadaljevanje poti. „V vseh teh preizkušnjah zmagujemo po Njem, ki nas je vzljubil. V nadlogah in težavah nismo sami. Družina ni sama. Jezus je navzoč s svojo ljubeznijo in jo podpira s svojo milostjo in ji daje moč, da gre naprej.“
Papež Benedikt XVI. je v nadaljevanju vsem položil na srce, da naj se v primerih, ko obstaja nevarnost, da človeške zablode in težave močno vplivajo na življenja posameznika in tudi družin, obrnejo h Kristusovi ljubezni. „Skrivnost Kristusovega trpljenja, smrti in vstajenja nas opogumlja, da hodimo naprej z upanjem. Če obdobje bolečine in preizkušnje preživimo s Kristusom, z vero Vanj, to že vsebuje luč vstajenja, novo življenje vsega vstalega sveta.“
Papež je več tisoč zbranim vernikom ob rimskem Koloseju in tudi vsem, ki so ga spremljali preko televizijskih in radijskih sprejemnikov še dejal, da v „križanem človeku, ki je Božji Sin, tudi sama smrt pridobi nov pomen in smer, je odkupljena in premagana, je prehod k novemu življenju.“
Pred sklepom je Benedikt XVI. vse povabil, da naj se izročijo Kristusovi materi. Ona je bila tista, ki je spremljala svojega Sina na poti trpljenja, ki je stala pod križev v uri njegove smrti in je opogumljala Cerkev ob njenem nastanku, da bi živela v Gospodovi navzočnosti, je povedal papež, ki si želi, da Marija „vodi naša srca, srca vseh družin proti tisti luči, ki prodira iz Kristusovega vstajenja in kaže na dokončno zmago ljubezni, veselja in življenja nad zlom, trpljenjem in smrtjo.“
Križev pot posvečen družini
Besedila za 14 postaj križevega pota sta tokrat na prošnjo svetega očeta pripravila zakonca Danilo in Anna Maria Zanzucchi, ki sta bila med najtesnejšimi sodelavci Chiare Lubich, ustanoviteljice Gibanja fokolarov. Bila pa sta tudi odgovorna za gibanje Nove družine. Premišljevanja štirinajstih postaj so se dotaknila problemov, s katerimi se lahko srečajo zakonci: izdaje, nerazumevanja, splav, bolezni in vzgoja otrok. Prav tako je bilo prisotno opozorilo pred ravnodušnostjo do potreb bližnjega. Več o križevem potu v Koloseju.
Kdaj so se začeli križevi poti v Koloseju?
S pobožnostjo križevega pota v Koloseju, kjer so v starem Rimu umirali mučenci, je leta 1750 začel Sveti Leonard. Molitev križevega pota v Koloseju je leta 1964 obnovil papež Pavel VI., od leta 1979 je s to tradicijo nadaljeval tudi blaženi papež Janez Pavel II.
