Naš gost: Peter Vrisk
| 10.03.2012, 19:28
S predsednikom Zadružne zveze Slovenije Petrom Vriskom se redno srečujemo pred mikrofonom Radia Ognjišče. Takrat beseda teče o strokovnih temah, slovenski in evropski kmetijski politiki. Tokrat pa smo ga povabili v oddajo, ki rada odstre tudi druge in drugačne plati življenja. O mladosti, odločitvah za študij in profesionalno pot smo kramljali. Vprašali smo ga koliko in kako kmetuje in, če so po negovi poti morda stopili tudi otroci.
Poleg predsedniške funkcije domače Zadružne zveze, naš gost opravlja tudi funkcijo podpredsednika COGECA (Splošne konfederacije kmetijskih zadrug v Evropski unji), je državni svetnik, član Interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, predstavnik kmetov. Ob vseh omenjenih in podobnih zadolžitvah, mu kmetovanje na domači družinski kmetiji predstavlja delovno sprostitev, stik z zemljo, vez z domačimi in spoštovanje tradicije, ki sta jo vanj vsejala starša. Povsem razumljivo je, da mu za hobije, ki so povezani s športom in rekreacijo, ne ostane prav veliko časa.
Z zadružništvom so bile povezane že prejšnje generacija Vriskovih, tako se v zadružništvu res „čuti doma“. Pravi, da se mu zadružni sistem zdi domač, kot domača kmetija. Njegovi spomini na otroštvo so povezani s kmetijo, mlinom, konji in delom s starši in družino. Brat je danes župnik v Črni na Koroškem, družina pa je bila vedno povezana z župnijo. Spoštovanje do Cerkve in krščanske tradicije je še danes del njihovega sveta.
„V družini, pa tudi v domači župniji, z župnikom, sem spoznal kaj je pomembno v življenju. Danes se zavedam kaj je v meni pustila ta vzgoja. Naučil sem se govoriti, nastopati, ceniti prave vrednote in življenje. Verjamem, da je trdo delo na kmetiji od nekdaj držalo slovenskega človeka pokonci. Česar si nisem zaslužil, tega ne morem imeti. Prav je tudi, da se zavedamo, da je nad nami še Nekdo. Rad rečem, da bom naredil vse, kar je v moji moči, mimo tistega, ki dejansko odloča, pa se ne more nič storiti!“, pravi Peter Vrisk.
Na vprašanje: „Ste politik?“, je odgovoril, da se nima za politika v strogem pomenu besede. Najbližje politiki je seveda njegovo delo v Državnem svetu, ki se pri vseh odločitvah srečuje z Državnim zborom. Tu je stik z uradno politiko nujen. „Včasih slišimo koga, ki pravi – kaj pa ni politika? Ja, objektivno bi lahko rekel: kadarkoli moram interese skupine, ki jo zastopam, predstaviti drugim, takrat je to pravzaprav politika. Zadružna politika.“
Naš gost pravi, da ideje zadružništva izhajajo iz krščanske etike. Biti solidaren, pomagati drugemu … Tudi splošna politika bi se, po njegovem, lahko napajala pri temeljih zadružništva.
