
Oskar Kogoj
Oskar Kogoj – Oblikovalec brezčasnega
Slovenija | 03.03.2012, 19:30
Svetovno priznanega oblikovalca, akademika in umetnika Oskarja Kogoja smo gostili v prvi marčevski oddaji „Naš gost“. Obiskali smo ga v Mirnu pri Gorici, tik ob meji z Italijo ter ob reki Vipavi, v domači hiši, ki je obenem tudi prostor njegovega ustvarjanja.
Večni iskalec resnice
Oskar Kogoj je dejal:„Vedno sem iskal in še vedno iščem, odkrivam, se istovetim in izumljam, ne da bi se trgal iz sveta, v katerem živim. Nekaj odgovorov sem našel v starodavnosti, veri in verah, filozofiji in stvarnosti, vsega pa še vedno ne. Ko iščem, ustvarjam - ustvarjam, ker iščem.“ Iskanje popolne oblike ali popolnosti je dolg proces človekovega razvoja. Tudi Oskar Kogoj si pri ustvarjanju vzame čas, saj v dozorevanju nastane veliko in brezčasno. In to je bilo tudi med prvimi mojimi opažanji, ko sva se pogovarjala v skoraj muzealnem studiu, kako dragoceno je njegovo zanimanje za sočloveka, povsem se mu posveti in z veseljem podeli svoje razmišljanje in opažanja. Verjamem, da ste to začutili tudi vi ob poslušanju pogovora z njim. Če ste ga preslišali, je na voljo v našem audio arhivu.
Njegovi profesorji
Oskar Kogoj je obiskoval srednjo šolo za oblikovanje v Ljubljani, kjer so ga poučevali Bogomila in Marjan Pogačnik ter še nekateri drugi Plečnikovi učenci. Študiral je na Scuola Ai Carmini Corso Superiore Di Disegno Industriale v Benetkah. Srečal se je s kar nekaj znamenitimi profesorji, ki mu niso dali samo osnovnega tehničnega znanja, saj, kot pravi Oskar Kogoj:“Znanje se nenehno spreminja, ostaja pa srce in navdušenje do dela. Imel sem srečo, da so nas profesorji sprejeli za svoje. Če so bili veliki strokovnjaki, so imeli običajno tudi veliko srce. Učili so nas o bistvu človeka, zakaj sploh živimo. Živimo pa zato, da razvijamo resnico in ljubezen. Če imamo to dvoje, se vse ostalo tudi pridobi. Danes v šolah na žalost ni več tako. So posamezni profesorji, ki se trudijo. Toda današnji čas je nekoliko drugačen. Treba se bo vrniti k učenju. Če želimo drugačno družbo, bomo morali dajati dober zgled, kot so ga nam dajali naši učitelji.“
Sklepna misel Oskarja Kogoja v sobotnem pogovoru je bila: „Vsak mora narediti, kar mora, da za seboj pusti kaj dobrega. Slovenski narod je izredno zanimiv, antičen, z dolgo tradicijo. Imamo možnost za obnovitev. Našli bomo pot naprej, poiskati moramo samo luč. Svetloba je tu, uporabljajmo jo.“