Davek na finančne transakcije v EU?
Svet | 24.03.2012, 19:37
Polemika glede uvedbe davka na finančne transakcije v Evropski uniji spet dviguje prah. Pred poletjem bodo v parlamentu glasovali dvakrat, vse več poslancev pa davku nasprotuje. Predlagana davčna stopnja je majhna: v povprečju znaša 0,05 odstotka. Davek na finančne transakcije kot nov vir proračuna Evropske unije bi po oceni Evropske komisije znižal prispevke držav članic v proračun za 50 odstotkov oziroma za 54 milijard evrov v letu 2020. Omenjenemu davku je naklonjena tudi Slovenija.
Nemčija davek na finančne transakcije podpira kot tudi veliko držav evroobmočja. Kanclerka Angela Merkel je dejala, da je treba pri uvedbi takšnega davka upoštevati učinke na konkurenčnost gospodarstva in da iščejo skupno stališče z Italijo. Premier Mario Monti meni, da bi bilo davek najbolje uvesti v celotni Evropski uniji. Če se vse članice zedinijo, bi prišlo do obdavčitve transakcij med finančnimi ustanovami, če je pri teh transakcijah vsaj en udeležen, ki ima sedež v Uniji. Davku bi na vsak način poleg bank in zavarovalnic bili podvrženi še skladi ter drugi profesionalni akterji na finančnih trgih. Zavezanci bi bili tako kupci kot tudi prodajalci finančnih produktov. Zajeli bi se predvsem posli z vrednostnimi papirji ter delnicami. Klasični bančni posli za privatne stranke - denimo hipoteke, krediti, zavarovalniške premije - bi bili oproščeni.
Z uvedbo davka bi Unija ter članice letno dobile dodaten denar v višini vsaj 57 milijard evrov. Uvedbi davka najbolj nasprotujejo v Veliki Britaniji, kjer se bojijo negativnih učinkov na močan finančni sektor v državi. "Finančni sektor naj prispeva k stroškom krize. Z uvedbo davka na finančne transakcije bi lahko uravnavali špekulacije," je povedala evroposlanka iz skupine socialnih demokratov, Anni Podimata. A nasprotniki evroobmočja in zunaj njega pravijo, da bi davek uničil dinamiko evropskih finančnih centrov, predvsem največjega v Londonu, kjer bi plačali velik delež. "Celo ocena učinka Komisije je ugotovila, da bi prišlo do selitve bank ali transakcij v tujino. Hkrati bi 60, 70 ali celo 75 % prihodka prišlo iz Londona," je dejal Syed Kamall iz skupine konservativcev. Medtem nekatere države razmišljajo že o uvedbi tega davka na lastnem domačem teritoriju, ker se bojijo, da se se EU ne bo mogla zediniti na uvedbo v celi EU in ker jim primanjkuje denarja.
