Cerkev svetega Vida v Clevelandu, pomlad 2012
Priprave na cvetno nedeljo v Clevelandu
Matjaž Merljak
Bližamo se koncu posta, saj bo v nedeljo že cvetna nedelja. In kot vsako leto si naši župniji v Clevelandu, Svetega Vida in Marije Vnebovzate prizadevata, da ohranimo lep slovenski običaj butaric ali gobanc, kakor smo jim rekli v mojih mladih letih v Predosljah.
V obeh župnijah imata slovenski sobotni šoli nalogo, da pripravita vse kar je potrebno za butarice: zelenje, trakove, mačice in vse kar zraven gre, da je vse pripravljeno in tako imajo mladinci lepo priliko ustvariti svojo butaro, katero bodo nesli k žegnu v nedeljo zjutraj. Seveda pa tu vedno pride do tekmovanja, kdo ima lepšo in je bolj ponosen nanjo. Tu in tam jim tudi pomaga eden od staršev, da je butarica res v ponos.
Če vreme dopušča, so butarice blagoslovljene zunaj na vrtu in potem se odvije procesija v cerkev. Če bo vreme držalo, kot je sedaj, saj imamo že v marcu skoraj poletne dni, z vremenom ne bo težav. Saj je mnogokrat še snežilo na cvetno nedeljo ali celo na veliko noč.
V postnem času nam prostovoljci Marije Vnebovzete vse petke pripravijo zelo okusno ribjo večerjo. Odjemalcev teh postnih jedi je vedno in vsak petek na pretek, ki stojijo potrpežljivo v vrsti in potem to užijejo v dvorani ali nekateri to celo vzamejo na svoje domove in pojedo v udobnosti svojega doma. Take postne večerje so tudi na voljo v največjem slovenskem narodnem domu na St. Clair Aveniji.
Danes nas pa prostovoljci slovenske šole Marije Vnebovzete vabijo v dvorano po vseh jutranjih mašah na zajtrk s palačinkami. Tudi to je dobro sprejeto.
Vsako leto v postu in to se letos vrši na današnjo nedeljo, daje župnija svetega Vida priliko, da prejmejo starejši in bolehni zakrament svetega maziljenja. Molitev celotne Cerkve, ki obkroža Kristusovo navzočnost in delovanje v zakramentu sv. maziljenja, zna biti zelo učinkovita, ker prinese različne oblike ozdravljenja in podari dušni mir vsem, ki prejmejo ta zakrament z vero in zaupanjem v Jezusa Kristusa.
Pred tedni je svetoviški pastoralni in finančni svet poslal prošnjo za dovoljenje gradiva nove, nekaj manjše dvorane nasproti cerkve. Prošnjo so predložili clevelandskemu škofu Lennonu, ki pa je odobril pod pogojem, da si župnija posvetuje od župljanov samih, če je to res potrebno in izvedljivo. Župnija je trenutno v potrebi manjše dvorane za različne sestanke in manjše prireditve. Sicer ima župnija dvorano, a od kar je šolsko poslopje skupaj z dvorano v najemu višje šole Sv. Martina, včasih pride do nesoglasja. Razumljivo pač, ker ima šola tudi svoj urnik in potrebuje dvorano za svoje projekte. Oba sveta sta si naložila nalogo, da se župnija skupaj odloči ali je nova dvorana potrebna in finančno izvedljiva. Vse bo odvisno od dobrosrčnosti in podpore faranov. Živimo pa v modernem svetu, ki je vse bolj zahteven. Pred leti, ko so naši predniki gradili tu v mestu štiri slovenske cerkve in devet narodnih domov, si včasih predstavljamo, napačno seveda, da je bilo takrat lažje. Nikakor pa to ni res. Ljudje so bili takrat bolj zvesti, morda celo bolj domoljubni in skromni, ko ni vse vladal denar. Veliko so si prikrajšali, da so tako več lahko darovali za narodno skupnost. Vem za en primer, ko so skoraj vsak dan kosili ješprenj in so otroci vprašali zakaj, je bil mamin odgovor, da tako lahko več prihranimo in darujemo za gradnjo cerkve svetega Vida. Delavci, prostovoljci se niso pripeljali na gradbišče z osebnimi avtomobili, marveč so se pripeljali z avtobusom, ki pa v primerih ni bil tako blizu. Veliko je bilo žrtvovanja, da so zgradili to kar uživamo mi sedaj več kot sto let kasneje. Upajmo, da se še danes izkažemo če bo končna prošnja odobrena s strani škofa, da bo gradnja iztekla do uskladnega zaključka.
