Potrjena pomoč Grčiji – se bo izognila bankrotu?
Svet
Grčija bo dobila drugi del pomoči, vreden 130 milijard evrov, zasebni upniki pa ji bodo odpisali 107 milijard evrov dolga. Finančni ministri evrskih držav so po dobrih 12 urah namreč le prepričali zasebne banke, da se na koncu odrečejo še dodatnemu delu svojih naložb v grške vrednostne papirje. Danes potrjeni dogovor naj bi Grčiji omogočil, da se bo marca, ko zapade vplačilo 14 milijard evrov starih dolgov, za las izognila nenadzorovanemu bankrotu.
Predsedujoči evroskupini in luksemburški premier Jean-Claude Juncker je po skoraj 13 urah pogajanj med finančnimi ministri EU sporočil, da so dosegli dogovor, ki bo vodil k izrazitemu zmanjšanju grškega javnega dolga in zagotovil grško prihodnost v evrskem območju:„Dogovorjen paket vsebuje veliko prizadevanj tako upnikov zasebnega kot javnega sektorja. Na ta način program upošteva parametre, ki so jih dosegli voditelji držav ali vlad. Njen dolg bi do leta 2020 zmanjšali na vzdržno raven, in sicer 120,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Program za financiranje se ocenjuje v višini 130 milijard evrov do leta 2040. Ob pomoči zasebnega sektorja bo Grčija začela ponudbo obveznic zamenjave v prihodnjih dneh.“
Zasebni upniki bodo odpisali še sedem milijard več
Dogovor o drugi pomoči Grčiji predvideva večji prispevek zasebnih upnikov, kot je bilo sprva predvideno. „Zasebni upniki bodo državi odpisali za 53,5 odstotka nominalne vrednosti dolga, s tem naj bi grški dolg do leta 2020 zmanjšali na 120,5 odstotka BDP." Kar naj bi znašalo okoli 107 milijard evrov, medtem ko je bil sprva predvideno, da bodo odpisali za 100 milijard evrov dolga, je povedal komisar Olli Rehn. To je bila tudi zahteva EU in Mednarodnega denarnega sklada, ki bosta za tokratno pomoč Grčiji namenila 130 milijard evrov, kot je bilo predvideno.
Ker v območju evra niso bili pripravljeni zvišati javne pomoči, se je sam grški premier Lukas Papademos pogajal z glavnim predstavnikom zasebnih upnikov, prvim možem Inštituta za mednarodne finance Charlesom Dallaro, da bi zasebni sektor povečal svoj prispevek. Po navedbah virov so se pogajanja vlekla predvsem zato, ker zasebni sektor dolgo ni bil pripravljen pristati na povečanje svojega prispevka.
Komisar Rehn je sicer državo opozoril, da se ne bo več mogla zanašati na veliko javno upravo, ki bo temeljila na poceni dolgu, ampak bo morala spodbujati konkurenčnost in investicije ter zagotoviti učinkovit in pošten davčni sistem. Mednarodni denarni sklad naj bi prispeval le desetino, ostalo bo najverjetneje na plečih Evropske unije. Prva dama MDS Christine Lagarde: „Mednarodni denarni sklad bo o svojem prispevku odločal v drugem tednu marca. Pri tem bo upošteval oblikovanje učinkovitega požarnega zidu, ki vključuje začasni kot tudi stalni mehanizem.“
Del prihodkov blokiranih
V zameno za posojilo je morala Grčija privoliti v strog program reform in ukrepov za znižanje javnih izdatkov. Predvsem na pobudo Nizozemske in Avstrije so vključili mehanizme rednega spremljanja in nadzora nad tem, kako bodo v Atenah izvajali obljubljene ukrepe in porabljali posojeni denar. Posojilodajalke so si zagotovile tudi dodatno jamstvo za poplačilo dolga; odprtje posebnega blokiranega računa, na katerega se odo stekali grški prihodki in s katerega bi se v skrajnem primeru lahko države upnice poplačale.
