Grški "da" varčevalnim ukrepom

Svet | 13.02.2012, 10:17

Grški parlament je ponoči potrdil dodatne varčevalne ukrepe in tako izpolnil pogoj, da država dobi 130 milijard evrov vreden drugi sveženj mednarodne finančne pomoči in se izogne bankrotu.

Novi varčevalni ukrepi predvidevajo drastično krčenje sredstev v javnem sektorju: plače se bodo znižale za 20 do 30 odstotkov, za 22 odstotkov bo nižja tudi minimalna plača in bo po novem znašala 600 evrov, odpravili bodo številne ugodnosti, še letos pa naj bi v javnem sektorju ukinili 15.000 delovnih mest. Nastradali bodo tudi upokojenci, saj se bodo nižale tudi pokojnine.

V televizijskem nagovoru je grški premier Lukas Papadimos državljane opozoril, da so ti ukrepi neizogibni, saj da je država le "dih stran od točke nič". "Nekateri pravijo, da je bankrot boljši od tako bolečih ukrepov. A nenadzorovani bankrot bi bil pogubna pustolovščina. Povzročil bi gospodarski kaos in neobvladljivo družbeno eksplozijo."

A zdi se, da je je do slednje že prišlo. Med zasedanjem parlamenta so ulice Aten sinoči napolnili obupani Grki, ki nasprotujejo vse bolj nevzdržni situaciji, s katero plačujejo za leta neodgovornega vladanja nekdanjih oblasti. 200.000 se jih je sinoči zbralo v prestolnici. Nekatere je prevzela jeza in spet je prišlo do nasilja. V mestu je zagorelo več zgradb, med drugim kinodvorana, banka in restavracija. Poročajo o najmanj 55 ranjenih protestnikih. Skupilo jih je tudi več policistov, ki so aretirali ali pridržali najmanj 100 ljudi.

Premier je zaman pozival k miru. "Vandalizem in uničevanje nimata prostora v demokraciji in ju ne bomo prenašali. V teh prelomnih časih si ne moremo privoščiti takšne proteste. Mislim, da se vsi zavedamo, kako resen je položaj." Brez novih varčevalnih ukrepov, bi Grčiji že marca grozil stečaj, kriza pa bi se poglobila na območju celotne Evropske unije.

Azijske borze in nafta po sprejemu ukrepov navzgor

Sprejem varčevalnih ukrepov že vpliva na trgovanje na svetovnih borzah. Na vodilni azijski borzi v Tokiu so se tečaji delnic v povprečju zvišali za nekaj več kot pol odstotka. Raste tudi cena nafte. Ameriška je na azijskem trgu presegla 99 dolarjev, severnomorska pa 117 dolarjev za 195-litrski sod.

Cene nafte naj bi se sicer po mnenju nekaterih analitikov ob šibki gospodarski rasti letos znižale. Mednarodna agencija za energijo pa je v petek objavila oceno, da se bo svetovno povpraševanje po nafti letos povečalo za manj kot odstotek.

Pozitivno so se odzvali tudi evropski trgi, pa tudi evro, ki se je na borzi v Frankfurtu okrepil na 1,3267 dolarja.

Rehn: ključni korak naprej k drugi finančni pomoči

Evopski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je potrditev novih varčevalnih in reformnih ukrepov v grškem parlamentu pozdravil kot "ključni korak" naprej k drugi finančni pomoči državi. "Včerajšnje glasovanje je izraz odločne zavezanosti države, da prekine spiralo nevzdržnosti javnih financ in izgube konkurenčnosti." Rehn je ob tem izrazil prepričanje, da bosta izpolnjena še preostala pogoja za dogovor o tej pomoči. To je opredelitev, kako privarčevati še 325 milijonov evrov ter trdno zagotovilo vladajočih strank, da bodo zaveze res uresničevale.

Ob tem je bil zelo kritičen do nasilja, ki je ponoči zajelo grško prestolnico. Kot je dejal, so takšna dejanje nesprejemljiva. "Odgovorni za izgrede ne predstavljajo velike večine grških državljanov, ki jih resnično skrbi prihodnost njihove države."

V Berlinu zadržani

Največji odpor Grki čutijo do Nemčije, ki je kot največja posojilodajalka najbolj neizprosna glede sprejemanja bolečih reform. V Berlinu ob tem opozarjajo, da njihov namen ni varčevanje zaradi varčevanja, temveč sprostitev produktivnih sil v državi. Sinočnji grški korak Nemčija sicer pozdravlja, a je dokaj zadržana in opozarja, da se najtežji del naloge šele začenja. Grčija je namreč spet približno tam nekje, kjer je bila pred dvema letoma, njene takratne obljube in zaveze pa so v veliki meri ostale neizpolnjene. Nemški skepticizem in neomajnost glede zahtev sta tako povsem upravičena.