Prešernov dan v Parizu

| 17.02.2012, 07:22 Matjaž Merljak

V nedeljo, 12. februarja 2012, je Društvo Slovencev v Parizu v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom, Hišo slovenske poezije v Tinquexu in Slovensko katoliško misijo v dvorani Slovenskega doma v Châtillonu organiziralo praznovanje Prešernovega dne pod geslom “Govorim, pojem in berem tudi slovensko.”

Proslave so se udeležili: g. Andrej Rant, veleposlanik, stalni predstavnik Slovenije pri OECD; ga. Darja Golež, pooblaščena ministrica, ki je zastopala slovensko veleposlaništvo v Parizu; številni sodelavci veleposlaništva, g. Yves Magdic, predsednik društva France Slovénie Centre, Tourraine, Pays de Loire, predstavniki slovenske katoliške misije ter številni pariški Slovenci s svojimi francoskimi prijatelji.

Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki sta jo v kapeli Slovenskega doma darovala prof. Edvard Kovač in član skupnosti Emanuel Alek Zwitter ob strežbi domačega diakona Cirila Valanta.

Kulturni program se je v dvorani Slovenskega doma začel ob 12. uri z Zdravljico, ki smo jo ob spremljavi harmonikarja Marjana Slaviča zapeli vsi prisotni, recitirali pa podpredsednici Društva Nataša Vičič in Lucija Fernandez Škrlj.

V uvodnem govoru je predsednica Društva Ana Vičič Stegu poudarila pomembnost spoštovanja kulture kot velike osebne in narodne vrednote. Izrazila je veselje nad gojenjem slovenskega jezika v drugi in tretji generaciji izseljencev in zlasti nad ohranitvijo narečij, ki plemenitijo slovensko besedo.

S pesmicami, recitacijami in klavirskimi skladbami so nadaljevali otroci iz družin Vičič-Thiriet, Valant, Slavič-Charrier, Penko-Radigue, Jerkič in Japelj-Carone. Zadnjo otroško točko je vodila Nataša Vičič, ki je otrokom, zbranim na odru, povedala zanimivo zgodbo o živalih.

Sledil je nagovor pooblaščene ministrice ge. Darje Golež, ki nas je spomnila, da se brez kulture slovenstvo ne bi ohranilo – kar najbolje vedo ravno rojaki v tujini. Vsem nastopajočim in organizatorjem se je zahvalila za mladostno zagnanost in navdušenje, s katerima vsakokrat pripravljajo kulturne dogodke za Slovence v Parizu.

Pevsko točko je prispevala francoska pevka Shéhérezade, ki je za to priložnost zapela pesem Vilija Steguja Sanje so moja usoda, uglasbil Jože Trošt. Kasneje je ob spremljavi Liljane Novak na klavirju interpretirala še Žito je zrejlo in nas razveselila z jasno izgovorjavo slovenskega besedila.

V predavanju Prešeren med domoljubjem in svetovljanstvom je slavnostni govornik prof. dr. Edvard Kovač izpostavil Prešernovo globino, v kateri je razkril domotožje. To izseljence s Prešernom močno povezuje, saj delijo njegovo izkušnjo, da je bilo nekoč treba pokopati svoje upe in načrte za življenje ter začeti na novo. Prešeren pa nadalje spozna, da je neizpolnjevanje želja del življenja in da je potrebna modrost odraslega za sprejemanje tega dejstva.

Če pesnik v sonetu O, Vrba (recitirala ga je ga. Šimec) še objokuje izgubljene otroške sanje, se v gazeli 5 (recitirala jo je Živa Čebulj, pripravnica v Hiši slovenske poezije) razkrije kot pravi svetovljan. Domoljubje je univerzalna vrednota vsega človeštva, združeno s svetovljanstvom pa je najbolje izraženo v Zdravljici, kjer Prešeren podaja vizijo harmonije človeka s samim sabo, sočlovekom in naravo.

Prav biblična kultura, preko katere Prešeren povezuje svojo rodno Vrbo z Edenskim vrtom in široko poznavanje univerzalne grške in rimske kulture sta mu omogočili, da je naredil ta čudoviti spoj med domoljubjem in svetovljanstvom.  

V nadaljevanju je Mateja Bizjak Petit, pesnica in direktorica Hiše slovenske poezije v Franciji na kratko predstavila prvo leto delovanja Hiše. Od junija 2011 je Hiša gostila devet slovenskih pesnikov in pripravila več kulturnih dogodkov, povezanih s Slovenijo, med katerimi velja izpostaviti predvsem celodnevno praznovanje kulturnega dneva 8. februarja 2012. Z Društvom slovenskih pisateljev je izdala antologijo sodobne slovenske poezije Reka jim gleda v oči, vzpostavila knjižnico slovenske literature prevedene v francoščino, ves čas tudi prevaja poezijo, promovira slovensko poezijo preko mednarodne mreže MAIPO ter prireja neformalne tečaje slovenščine. Kratki predstavitvi so sledile recitacije sodobne slovenske poezije.

Nazadnje je Meta Klinar, lektorica slovenščine na Inalcu (Institut za vzhodne jezike in civilizacije na eni od pariških univerz) na kratko predstavila študij slovenskega jezika na tej ustanovi, njegov predmetnik in potek, povezovanje s študenti iz Slovenije in kakšni so francoski študenti, njihovo predznanje, motivacija in način študija; dva od teh sta se sama predstavila in recitirala slovensko poezijo po svojem izboru.

Po zaključku uradnega dela se je začel družabni, znova se je oglasila harmonika in tudi Shéhérezade je zapela nekaj francoskih šansonov.

Slovenski kulturni dan v Parizu je minil v veselem, sproščenem in prijateljskem vzdušju, med katerim smo okrepili prijateljske vezi, ki nas povezujejo, in stkali nekaj novih. S hvaležnostjo v srcu se spominjamo tega dogodka in vzklikamo: »Še na mnoge take dni – naj Društvo raste in živi!«.