Matični odbor DZ podprl kandidata za ministra za infrastrukturo in prostor Černača

Slovenija | 07.02.2012, 22:31

Odbor DZ za infrastrukturo in prostor je s 13 glasovi za in nobenim proti podprl kandidata za ministra za ta resor Zvonka Černača. Poslance so najbolj zanimala področja prometa, energetike, umeščanja v prostor in stanovanjske politike.

Černač je v predstavitvi med ključnimi nalogami izpostavil pospešeno in učinkovito vlaganje v infrastrukturo, trajnostno energetsko politiko in odpravo predolgih postopkov pri umeščanju v prostor.

"Samo pospešeno in učinkovito vlaganje v infrastrukturo bo omogočilo ponovno oživitev gospodarstva in s tem posledično tudi odpiranje novih delovnih mest," je poudaril.

Po njegovem mnenju bo treba pospešiti projekte, ki omogočajo takojšnje črpanje iz evropskih skladov, in investicije, ki se bodo financirale iz javno-zasebnih partnerstev.

"Mislim, da nas na tem področju čaka najtežje delo, vendar bodo učinki, če ga bomo opravili, vidni še nekaj naslednjih mandatov oz. generacij," je ocenil in dodal, da bo treba financiranje iz domačih virov omejiti tako, da bo skladno z načrti za znižanje javnofinančnega primanjkljaja in ustavitvijo naraščanja javnega dolga.

"Za zagotovitev optimiziranja porabe sredstev bo vodenje investicij na državni infrastrukturi preneseno na posebno gospodarsko družbo, ki bo v 100-odstotni lasti države," je napovedal in med ključnimi nalogami ministrstva omenil tudi pripravo rebalansa proračuna za letošnje leto.

Pomembno se mu zdi tudi, da se država ne umakne iz lastništva na področjih energetike in infrastrukture. "Javna infrastruktura mora ostati v 100-odstotni lasti države," je poudaril Černač.

Po pričakovanjih so največ vprašanj kandidatu postavili opozicijski poslanci. Poslanec SD Srečko Meh se je dotaknil naložbe v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6). Kot je poudaril, je treba "presekati" neodločenost o poteku projekta in poudaril, da se je treba čim prej odločiti, kaj bo z njim.

Po Černačevih pojasnilih je Teš 6 na točki, ko praktično na mizi ni nekih odločitev; javnost je bila namreč pri tem projektu izredno "ziritirana", ker se je investicija bistveno povečala od prvotno predvidene višine in ni jasnega odgovora, ali je ta naložbena vrednost optimalna. Odločitev je treba sicer po njegovem mnenju sprejeti v najkrajšem možnem času.

Dejana Židana (SD) je med drugim zanimalo, ali namerava kandidat za ministra za infrastrukturo in prostor močno obdavčiti prazna stanovanja pa tudi ali je smiselno obdržati letalskega prevoznika Adrio Airways v lasti države.

Po Černačevih besedah je to gotovo izziv za prihodnjo ureditev na tem področju. Dodal je, da bo treba na pameten način pristopiti k obremenitvi praznih objektov, ki propadajo in so več let prazni.

Glede Adrie Airways je spomnil, da je bila ta nedavno dokapitalizirana s strani države. Prioriteta je, da se družba vodi učinkovito in da se razvija, šele v primeru neuspeha prestrukturiranja pa bi steklo iskanje drugih rešitev v povezavi s strateškim partnerjem.

Poslanko Alenko Pavlič (Pozitivna Slovenija) je med drugim zanimalo, ali bo Družba za avtoceste v RS (Dars) ostala slovenska. Kot je zagotovil Černač, bo slovenska cestna infrastruktura ostala v lasti države, upravljalec (Dars) pa mora postati bolj učinkovit.

Glede umeščanja v prostor, kjer so postopki po Černačevem mnenju predolgi, kar ovira gospodarski in socialni razvoj Slovenije, je ocenil, da je treba to napako odpraviti takoj. Ob tem je menil, da v državi pred umeščanjem česarkoli v prostor obstaja grozen strah. Kot je poudaril, je treba preprečiti krč, ki se dogaja že nekaj let in ki je dejansko največja ovira razvoju.

Osebno, kot je še izpostavil Černač, na tej točki stoji ali pade. "V kolikor na tem področju v najkrajšem času - ta čas je okoli pol leta - ne bo bistvenih premikov in jih tudi vi ne boste zaznali, potem je moje poslanstvo izgubilo smisel," je še dejal.

Černač za vlaganja v infrastrukturo in pospešitev prostorskega načrtovanja

Kandidat za ministra za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač, ki se predstavlja matičnemu parlamentarnemu odboru, je med ključnimi nalogami izpostavil pospešeno in učinkovito vlaganje v infrastrukturo, trajnostno energetsko politiko in odpravo predolgih postopkov pri umeščanju v prostor.

Ključna naloga je priprava in izvedba državnih projektov na področju infrastrukture, upoštevaje proračunske omejitve in njegovo finančno vzdržnost, je uvodoma pojasnil Černač. "Samo pospešeno in učinkovito vlaganje v infrastrukturo bo omogočilo ponovno oživitev gospodarstva in s tem posledično tudi odpiranje novih delovnih mest," je poudaril.

Po njegovem mnenju bo treba pospešiti projekte, ki omogočajo takojšnje črpanje iz evropskih skladov, in investicije, ki se bodo financirale iz javno-zasebnih partnerstev. "Mislim, da nas na tem področju čaka najtežje delo, vendar bodo učinki, če ga bomo opravili, vidni še nekaj naslednjih mandatov oz. generacij," je ocenil in dodal, da bo treba financiranje iz domačih virov omejiti tako, da bo skladno z načrti za znižanje javnofinančnega primanjkljaja in ustavitvijo naraščanja javnega dolga.

"Smo pred izjemno zahtevnim obdobjem, ko bo treba poiskati vire izven državnega proračuna, zato da bomo lahko zagotovili investiranje v potrebno infrastrukturo in s tem ustrezno gospodarsko rast," je poudaril.

Pri tem bodo prisiljeni spoštovati načelo, da se z javnimi sredstvi financirajo le projekti, ki se brez posredovanja države ne bi mogli izvajati. Kot je dodal, bo treba financiranje infrastrukture in drugih velikih projektov tam, kjer bo to mogoče in bo za to izkazan interes, prenesti na koncesije oz. javno-zasebno partnerstvo.

"Za zagotovitev optimiranja porabe sredstev bo vodenje investicij na državni infrastrukturi preneseno na posebno gospodarsko družbo, ki bo v 100-odstotni lasti države," je napovedal in med ključno nalogo ministrstva omenil tudi pripravo rebalansa proračuna za letošnje leto.

Na področju prometa so za Černača med drugim pomembni obvladovanje prometnih tokov, izgradnja novih in obnova obstoječih prometni povezav in izboljšanje prometne varnosti. "Promet predstavlja v svobodni ekonomiji, kar Slovenija je, enega od nosilnih ekonomskih temeljev države, od katerih je odvisen tudi gospodarski razvoj," je ocenil.

"Cilj je, da železniški, cestni in letalski promet delujejo kot enotni sistem," je poudaril in spomnil, da je avtocestni program praktično zaključen, slabše pa je stanje na področju javne železniške infrastrukture. Treba bo tudi zagotoviti ustrezno infrastrukturo v Luki Koper in izven nje, na drugi strani pa pogoje za nemoteno in uspešno poslovanje logističnih operaterjev.

Področje financiranja prometne infrastrukture je tisto, ki je ključno za nadaljnji razvoj v tem sektorju in povezano tudi z ostalimi politikami, predvsem s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem v prostor.

Černač bo ohranil vinjetni sistem, z elektronskim cestninjenjem za tovorni promet pa bo nadaljeval po sprejetju enotne odločitve na ravni EU, napovedal je tudi odstranitev cestninskih postaj, vpeljavo enotne vozovnice, širitev mestnega prometa zunaj meja mest, preusmeritev tovornih tokov s cest na železnice in ureditev lastništva Slovenskih železnic tako, da bo država ostala lastnica infrastrukture.

Po njegovih pojasnilih je na področju energetike v pripravi nov nacionalni energetski program. Za Černača so pomembni zagotovitev investicijskih potencialov, naložbe v obnovljive vire energije za pridobivanje električne energije (verige hidroelektrarn na spodnji in srednji Savi, lesna biomasa, sončna in vetrna energija), naložbe v učinkovito rabo energije na vseh javnih stavbah, nadaljevanje naložbe v šesti blok šoštanjske termoelektrarne ob reviziji stroškov, preučitev možnosti izgradnje drugega bloka nuklearke s sočasno proizvodnjo toplote za večja mesta, dokončanje prenosnih naprav, storiti pa bo treba vse potrebno za začetek del na trasi plinovoda Južni tok.

Pomembno se mu zdi tudi, da se država ne umakne iz lastništva na področjih energetike in infrastrukture. "Javna infrastruktura mora ostali v 100-odstotni lasti države," je poudaril.

Černač si želi spodbuditi vlaganja v telekomunikacijsko infrastrukturo in zagotoviti 100-odstotno pokritost s širokopasovnim omrežjem.

Sedanja politika urejanja prostora po njegovi oceni ni najbolj smotrna, treba se je namreč zavedati, da gre za najbolj "dragoceno dobrino", ki ne sme "biti cokla v razvoja". "Postopki na področju umeščanja v prostor so predolgi, kar ovira gospodarski in socialni razvoj Slovenije," je poudaril in dodal, da je treba to napako odpraviti takoj.